Negativni učinek recesije na zaposlovanje in prihodke je bil manjši v državah z bolj odprtimi in manj segmentiranimi trgi dela ter večjimi naložbami v vseživljenjsko učenje. V teh državah nadomestila za brezposelnost praviloma prejema velik del brezposelnih, povezana so z aktivacijo in se prilagajajo gospodarskemu ciklu, kaže tokratni, četrti letni pregled.
"Naša prva naloga so nova delovna mesta, zaradi posledic krize pa je ta cilj zahtevnejši. Izvesti moramo strukturne reforme ter spodbuditi potrošnjo in povpraševanje. Potrebujemo dodatne naložbe v ljudi, da bodo Evropejci bolje izobraženi, usposobljeni in aktivnejši na trgu dela," je v sporočilu zapisala evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen. Dodala je, da je mogoče z naložbeno ofenzivo Junckerjeve komisije doseči napredek na teh področjih.
Številne države uvajajo model socialnih naložb
Pregled kaže, da številne države postopoma prehajajo na model socialnih naložb, ki spodbuja potencial posameznikov skozi celotno življenje in podpira širšo udeležbo na trgu dela. Pretekle reforme za večji odstotek žensk in starejših delavcev na trgu dela so pomagale ohraniti stopnje delovne aktivnosti, to pa potrjuje potrebo po nadaljnjih reformah trga dela in posodobitvi sistemov socialne zaščite, ugotavlja komisija.
Pri naložbah v človeški kapital nista dovolj le izobraževanje in usposabljanje, ampak so potrebni tudi ustrezni okviri, ki ljudem pomagajo ohranjati in nadgrajevati spretnosti skozi vso delovno življenje.
Potrebna ponovna vzpostavitev socialno-ekonomske konvergence
Po drugi strani je potrebnih več kakovostnih delovnih mest, da bo produktivnost delovne sile višja. Sedanje spremembe, povezane s tehnološkim napredkom, globalizacijo, demografskimi spremembami in uvajanjem okolju prijaznejšega gospodarstva, so lahko po mnenju komisije priložnost za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, čeprav lahko pri tem nekatere spretnosti in delovna mesta zastarajo, razlike med plačami pa se povečajo.
Še ena pomembna naloga po koncu krize je ponovna vzpostavitev "socialno-ekonomske konvergence", zlasti v južnih in obrobnih državah članicah EU-15, ugotavlja pregled. Divergenca, ki jo je povzročila kriza, poleg razsežnosti ekonomskega šoka kaže tudi na strukturna neravnotežja, kot so nizka produktivnost, pomanjkanje naložb v človeški kapital, šibkosti bančnega sektorja, nepremičninski baloni in pomanjkljivosti v sistemih socialne varnosti, ki so bila v najbolj prizadetih državah prisotna že pred krizo.