Ministri so danes potrdili nedavni dogovor članic in Evropskega parlamenta o možnosti ponovne začasne uvedbe vizumske obveznosti v primeru "občutnega in nenadnega" porasta neupravičenih prošenj za azil ali migracijskih pritiskov. Ukrep se bo lahko uporabil le v skrajnem primeru, za šest mesecev.
Ob tem so nekatere članice znova opozorile na problem porasta neutemeljenih prošenj za azil. "Nekatere članice se soočajo z velikimi migracijskimi pritiski in zlorabami azilnih postopkov (...) Obstajajo kar močni pritiski, da bi začeli razmišljati o začasni ukinitvi vizumske liberalizacije," je ob robu zasedanja pojasnil notranji minister Gregor Virant.
Slovenija po ministrovih besedah odločno zavzema stališče, da je lahko začasna ukinitev vizumske liberalizacije le skrajno sredstvo. Države Zahodnega Balkana se trudijo, da bi zajezile te zlorabe, kolikor je mogoče, je poudaril Virant.
Ob tem je izpostavil tudi odgovornost članic unije, češ da bi morale ukrepati za zmanjšanje možnosti zlorab v svojih postopkih. Danska je na primer že nekoliko znižala finančne pravice prosilcev za azil in skrajšala azilne postopke in pritisk je takoj manjši, je ponazoril minister.
Najglasneje na ta problem opozarjajo Francija, Nizozemska, Belgija in Nemčija, ki se soočajo z največjimi težavami. Te države so danes "dale signal, da bi utegnile zahtevati suspenz", je povedal Virant.
A za zdaj po ministrovih besedah prevladuje stališče, da bi začasno ukinitev vizumske liberalizacije uporabili le v skrajnem primeru ter da se najprej poskuša z drugimi ukrepi na obeh straneh, v državah Zahodnega Balkana in v članicah unije.
Večinoma Romi
Razprava o tem problemu se sicer odpre vsako zimo, saj so med neutemeljenimi prosilci za azil v glavnem Romi, ki se pred mrazom zatečejo v azilne domove v članicah z najbolj liberalnimi in odprtimi azilnimi sistemi.
Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengen brez vizumov potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo. A že takrat so se pojavili pomisleki, zato se je istočasno zavezala, da bo vzpostavila mehanizem, ki bo v primeru resnih kršitev omogočal suspenz ukrepa.
Notranji ministri so sicer danes razpravljali tudi o socialnem turizmu, na kar opozarja predvsem Velika Britanija, ki od unije zahteva ukrepe za preprečitev zlorab socialnih transferjev. V Evropski komisiji poudarjajo, da ti očitki niso utemeljeni z nobenimi dokazi.
Med članicami obstaja "praktično soglasno mnenje, da zaradi zlorab socialnih transferjev ne more biti postavljena pod vprašaj temeljna svoboščina, se pravi prost pretok oseb, ampak je treba poskrbeti za preprečitev zlorab pri uveljavljanju socialnih pravic", je razpravo o tem povzel Virant.
Pri tem lahko Slovenija po ministrovih besedah pokaže dobro prakso - sistem e-sociale, ki v veliki meri preprečuje zlorabe socialnih pravic z integracijo različnih javnih registrov.
Na dnevnem redu je tudi zimzelena tema - vstop Romunije in Bolgarije v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah. Odločitve ne danes ne v bližnji prihodnosti ni pričakovati, nekatere članice namreč še vedno menijo, da državi nista storili dovolj v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Prav tako so ministri govorili o problemu tujih borcev, ki odhajajo v Sirijo in na druga krizna območja v boj ter se potem vrnejo in pomenijo potencialno varnostno tveganje na območju članic unije.
Tudi Slovenija se sooča s tem, a v zelo majhnem obsegu - primerov je manj kot prstov na eni roki, je ponazoril Virant. Slovenska policija za zdaj ni zaznala znakov kaznivih dejanj, sam odhod v Siriji in sodelovanje v državljanski vojni namreč še ni kaznivo dejanje, kaznivo dejanje je terorizem ali novačenje, je pojasnil minister.
