Evropska komisija v danes objavljenem prvem poročilu o napredku Kosova glede izvajanja načrta vizumske liberalizacije ugotavlja, da je Kosovo sprejelo pravni in institucionalni okvir na številnih področjih.
Gre za področja varnosti dokumentov, reintegracije, vračanja, upravljanja mej, priseljevanja, azila, boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, sodelovanja policijskih in pravosodnih organov, varstva podatkov in človekovih pravic, vezanih na svobodo gibanja.
Posebej pa poročilo izpostavlja dve področji, na katerih mora Kosovo še sprejeti ustrezno zakonodajo, in sicer zakon o sodelovanju agencij pri upravljanju mej in zakon o boju proti trgovini z ljudmi.
Na več področjih je potrebno tudi dodatno usklajevanje zakonodaje z evropskimi standardi, med drugim pri zakonu o tujcih, zakonu o financiranju političnih strank, zakonu o azilu ter zakonu o nadzoru mej. Komisija poleg tega zahteva dodatna pojasnila določb kazenskega zakonika in poziva k sprejetju zakona o vračanju premoženja.
Komisija prav tako ugotavlja, da je trenutna sposobnost Kosova v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji omejena in da ima zato potencialno velik vpliv na notranjo varnost EU.
Stopnja zavrnjenih vlog za pridobitev vizuma kosovskih državljanov v schengenskem območju sicer variira, se pa je v zadnjem času število kosovskih državljanov, ki jim je bil zavrnjena izdaja vizuma, podvojila.
Evropska komisija je sicer dialog o vizumski liberalizaciji za kosovske državljane sprožila 19. januarja lani, junija lani pa je od Evropske komisije dobilo načrt s podrobnimi pogoji za odpravo vizumov.
Proti koncu leta bo Evropska komisija znova ocenila napredek Kosova, pri čemer se bo osredotočila predvsem na izpolnjevanje priporočil današnjega poročila.
