Evropska komisija se je kljub nasprotovanju večine članic EU, med njimi Slovenije, odločila za uvedbo začasnih, šestmesečnih uvoznih dajatev za kitajske proizvajalce solarnih plošč. Ukrep je začel veljati 6. junija. Prvi mesec bo dajatev 11,8-odstotna, nato pa 47,6-odstotna.
Slaba dva tedna po tej odločitvi sta se Bruselj in Peking očitno odločila za mirno reševanje spora, da bi se tako izognili trgovinski vojni, ki bi škodila obema gospodarstvoma in potencialno tudi svetovni ekonomiji.
Kitajska je namreč že začela protidampinško preiskavo evropskih vin, zagrozila pa je tudi z ukrepi na področju luksuznih dobrin in avtomobilov. Vse to so pomembni izvozni proizvodi, ki jih podjetja iz unije izvažajo na hitro rastoči milijardni kitajski trg.
Strokovnjaki z obeh strani se po pisanju tujih tiskovnih agencij od začetka tega tedna že pogovarjajo o morebitnih rešitvah za nastali spor, ki močno bremeni odnose med gospodarskim partnerjema. Trgovinski odnos med unijo in Kitajsko je globalno eden najpomembnejših.
V petek pa bo v Pekingu na ministrski ravni tudi redna letna konferenca skupne komisije za trgovino in gospodarstvo. Reševanje spora okoli solarnih plošč sicer po navedbah uradnih kitajskih predstavnikov ni na dnevnem redu, ob robu srečanja pa naj bi se strani tega vprašanja dotaknili tudi na politični ravni.
"Cilj EU je čim prej najti prijateljsko rešitev za ta spor, a moramo spomniti, da so se pogovori šele začeli. Smo torej šele čisto na začetku procesa," je danes v Bruslju povedal De Guchtov tiskovni predstavnik John Clancy.
Kitajska je ključni trg za evropske izvoznike in druga največja trgovinska partnerica EU. EU pa je za Kitajsko največji izvozni trg. Približno 80 odstotkov kitajskega izvoza konča v članicah unije.
Kitajska je tudi največja svetovna proizvajalka solarnih plošč, s katerimi izkoriščamo sončno energijo. Proizvede okoli 65 odstotkov vseh solarnih plošč na svetu.
Poleg tega je to za Evropsko komisijo sploh največji trgovinski primer te vrste, saj so Kitajci leta 2011 v EU izvozili za 21 milijard evrov solarnih plošč. Evropa sicer predstavlja okoli tri četrtine globalnega fotovoltaičnega trga.