Ilves je uvodoma izpostavil, da Slovenija in Estonija hodita po vzporednih poteh. Obe sta bili nekdaj del večje komunistične države in sta si želeli samostojnosti, je pa poudaril, da je bila estonska izkušnja precej hujša zaradi trše oblike tamkajšnje diktature.

"Po ponovni vzpostavitvi neodvisnosti smo se podali na najbolj radikalno pot reform med vsemi nekdanjimi komunističnimi državami," je ob tem pojasnil Ilves. Za izvedbo reform je po njegovih besedah obstajala nacionalna volja, večina reform pa je tudi uspela.

Dodal je, da je Estonija bila ena od držav, ki jih je gospodarska kriza zelo močno prizadela. Ker takrat še ni bila v območju evra - vanj je vstopila leta 2011 - ji ni nihče posodil denarja, niso se mogli zanašati na pomoč Evropske centralne banke (ECB). Zato je država dramatično zmanjšala izdatke, pri čemer so sodelovali vsi. Država se je tako uspešno izvila iz krize in se povrnila na pot gospodarske rasti.

Pahor je ob tem dodal, da je Estonija to, kar je bila nekoč Slovenija, in sicer svetla zvezda novonastalih demokracij. Ilves pa je pojasnil, da so v Estoniji, ko jo je prizadela kriza, vsi krivili eden drugega. Zato je na nek nedeljski večer zbral voditelje večjih strank in jih postavil pred dejstvo, da sestanka ne bodo zaključili, dokler ne dosežejo dogovora o tem, kako iz krize. Srečanje je bilo po njegovih zagotovilih uspešno.

Hitreje in bolj drzno

Kar se tiče reševanja krize na splošno je Ilves sicer dejal, da hitreje in bolj drzno kot izpelješ reforme, bolje je. "Tisti, ki odlašajo s ključnimi odločitvami, jo odnesejo slabše," je poudaril estonski predsednik in kot splošno pravilo v politiki izpostavil naslednje: ko ti je jasno, da je nekaj treba narediti, s tem ne odlašaj, ampak samo naredi.

Ilves sicer priznava, da ta pot ni enostavna, saj gre za odločanje o zelo resnih stvareh, kot je zmanjševanje plač. Dodal je, da so tudi v Estoniji ljudje sedaj neučakani in nestrpno pričakujejo nazaj privilegije, ki so jih izgubili v času reševanja krize. Medtem ko so na volitvah pred dvema letoma ponovno izvolili stranke, ki so izvedle res hude reze, s čimer so jih nagradili za njihovo odločnost, potrpljenje sedaj pojenja, je dejal predsednik.

Gost iz Estonije je sicer pojasnil še, da je bil eden ključnih korakov k uspehu Estonije hitra privatizacija. "Ko smo se za to odločili, je bilo nasprotovanje ogromno, ljudje so bili proti tujemu lastništvu," je pojasnil. Ko pa je država v to zagrizla, je ugotovila, da tuje lastništvo ni težava. A "ko privatiziraš, moraš to storiti transparentno", je poudaril Ilves.

Pahor je na drugi strani dejal, da je imela Slovenija doslej s privatizacijo slabe izkušnje. "Podcenjevali smo nekatere elemente tega procesa," je dejal. A če ne moremo spremeniti preteklosti, lahko vseeno vplivamo na prihodnost. "Mislim, da se sedaj trudimo spremeniti atmosfero, instrumente, celotno vladavino prava. Sem optimističen, da se bo atmosfera v državi počasi izboljšala in da bomo iz krize izšli enotni," je dejal Pahor.

Pogovor je sicer tekel tudi o informacijsko-komunikacijski tehnologiji, kjer ima Estonija ogromno izkušenj. Estonci so med drugim ustanovili Skype, ki ga je Ilves izpostavil kot enega od primerov uspešnega estonskega podjetja s tujim lastnikom. Čeprav je Skype kupil Microfot, je praktično ves razvoj ostal v Tallinnu.

Razvita e-uprava

Estonija ima tudi zelo razvito e-upravo, saj lahko v državi na primer volivci na volitvah volijo tudi prek spleta, to možnost pa je na zadnjih parlamentarnih volitvah izkoristila kakšna četrtina ljudi. V državi so tudi uvedli učenje programiranja v osnovne šole od prvega razreda naprej.

Ilves je pred mladimi med drugim tudi branil Bruselj, ki ga države pogosto krivijo za negativno dogajanje. "Skoraj v vsakem takem primeru Bruselj krivijo zaradi stvari, ki so se začele zaradi njihovih slabih politik," je poudaril. Izpostavil je primer Grčije, saj se je država strinjala, da bo sledila pravilom, pa jih je prekršila in o tem še celo lagala. "Bruselj ne sili v nič, o čemer se nisi prej strinjal," je poudaril.

Pahor in Ilves sta se dotaknila tudi vprašanja korupcije. Ilves je izpostavil, da državljane običajno skrbi, če se v državi dogaja veliko aretacij zaradi korupcije, medtem ko drugod ni nobenih procesov - biti bi morali zadovoljni, saj je prva država v tem primeru manj skorumpirana, je poudaril. Pahor je dodal, da obstaja pozitivna povezava med razvitostjo države in nizko stopnjo korupcije.

Slovenski predsednik je sicer estonskega gosta označil za "zelo uglednega predsednika v Evropi in po svetu", izpostavil pa je tudi njegove dolgoletne politične izkušnje. Illves je v svoji karieri med drugim služboval kot evropski poslanec, estonski zunanji minister in vodja stranke. Trenutno služi svoj drugi predsedniški mandat.

Ilvesa bosta popoldne sprejela tudi premierka Alenka Bratušek ter predsednik državnega zbora Janko Veber.