Zunanji ministri EU so se februarja odločili, da za tri mesece, do konca maja, podaljšajo sankcije proti Damasku, vključno z embargom na izvoz orožja v Sirijo. Pri tem so se dogovorili za nekatere prilagoditve, ki omogočajo »tehnično« pomoč sirski opoziciji, ki pa ne sme biti »ofenzivna«, torej ne sme vključevati bojnih sredstev. Takšno je skupno stališče unije.
A Velika Britanija in Francija sta na vrhu unije 15. marca zahtevali korak naprej in dosegli poziv vrha, naj zunanji ministri poskušajo poenotiti stališča na neformalnem zasedanju ta konec tedna v Dublinu.
Britanci in Francozi za odpravo embarga
Britanski in francoski zunanji minister, William Hague in Laurent Fabius, sta danes ob prihodu na zasedanje potrdila poziv k odpravi embarga.
»Morali bomo dlje,« je ponovil Hague in poudaril, da obstajajo »zelo močni argumenti« za umik embarga.
»Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, kako preprečiti Bašarju al Asadu, da še naprej bombardira in kolje prebivalce in sirske upornike,« pa je poudaril Fabius. Francija se po njegovih besedah zavzema za umik embarga, da bi sirskim upornikom omogočila, da se branijo, a seveda je treba preprečiti, da bi orožje prišlo v napačne roke.
Francija je po Fabiusovih navedbah tudi pozvala ZN, naj poostri nadzor nad kemičnim orožjem, ki ga ima al Asad, saj pomeni preveliko nevarnost ne le za Sirijo, ampak tudi za celotno regijo.
Nemčija je previdna
A večina članic, na čelu z Nemčijo, je previdna. Naše stališče ostaja nespremenjeno, še vedno smo skeptični, je dejal nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Gre za »zelo težko izbiro«, saj se vsi zavedamo, da je treba pomagati sirski opoziciji, a obenem je treba preprečiti, da bi orožje prišlo v napačne roke, v roke teroristov in ekstremistov, je pojasnil.
Medtem ko Pariz in London vztrajata, da je treba oborožiti sirsko opozicijo, saj ima sicer al Asad, ki ga oborožuje Rusija, nepravično prednost, Berlin vztraja pri svarilih pred spodbujanjem oboroževalne tekme.
Še odločnejši je bil avstrijski minister Michael Spindelegger: odprava embarga ni dobra ideja, potrebujemo politično rešitev. Naše stališče je kristalno jasno: če imaš več orožja, to ne prinese miru, je še poudaril.
Tudi belgijski minister Didier Reynders in vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn sta zadržana. »Biti moramo zelo previdni, saj ne želimo oboroževati džihadistov,« je dejal Reynders.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je dejal, da bo o embargu razpravljal »v odprtem duhu«.
Stališče Slovenije deležno precejšnje pozornosti
Stališče Slovenije je v Dublinu deležno precejšnje pozornosti, saj je bil po navedbah evropskih diplomatskih virov bivši premier Janez Janša na nedavnem vrhu unije eden redkih voditeljev, ki je podprl Pariz in London.
Zunanji minister Karl Erjavec je sicer pred tem pojasnjeval, da ima Slovenija pomisleke, ker se boji, da bi delni umik embarga privedel do še večjega nasilja v državi in da bi bil razumljen kot odmik od iskanja politične rešitve.
Slovenija ni a priori proti odpravi embarga, o tem se je pripravljena pogovarjati, a predvsem želi najprej tehtne odgovore na številna vprašanja, na primer komu bi dali orožje, katero orožje in kakšna so jamstva, da ne pride v napačne roke, so slovensko stališče danes pojasnili viri v Dublinu.
Erjavec se zasedanja v Dublinu ne udeležuje. Slovenijo zastopata politični direktor na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Jukič in evropski korespondent Jernej Müller.
