Uradna Moskva se je na prve politično-ekonomske sankcije Zahoda ob aneksiji Krima in nadaljevanju pritiskov na Ukrajino z grožnjami, da ne bo križem rok gledala ogrožanja pravic Rusov na vzhodu Ukrajine, odzvala zelo samozavestno in posmehljivo. »Sankcije so nesmiselne, ker ne bodo prizadele ruskega gospodarstva, saj se bo obrnilo k novim, azijskim trgom in partnerjem, rezerv in potencialov ima dovolj, da nadomesti izpad trgovanja z Zahodom, sploh pa bo druga stran utrpela veliko večjo škodo,« so sporočali iz Kremlja in z vrhov velikih gospodarskih družb in bank, ki so tesno kadrovsko prepletene s predsednikom Putinom.
Po novem paketu ukrepov, ki sta jih ločeno, verjetno pa ne neusklajeno, sprejeli ZDA in EU, so v Moskvi poostrili retoriko. Sankcije, kot so podaljšan seznam ruskih politikov in gospodarstvenikov, ki so nezaželeni na Zahodu, napoved prekinitve sodelovanja še z nekaterimi ruskimi giganti, kot je Rosneft, zaostrovanje pogojev za izdajo licenc za določene visokotehnološke izvozne artikle, ki bi jih lahko v Rusiji uporabili v vojaške namene, sicer niso zmanjšale ruske verbalne arogance, a so vendarle v retoriko vnesle nekaj novosti.
Skrb zbujajoče številke
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v pogovoru za spletni časnik Gazeta dejal, da to predstavlja udarec za ruska visokotehnološka podjetja in industrijo. »To je oživitev sistema, ustvarjenega leta 1949, ko so zahodne države spustile železno zaveso in ustavile dobavo visokotehnoloških izdelkov Sovjetski zvezi in drugim državam,« je ocenil. Iz Gazproma, dobavitelja plina Evropi, sporočajo, da je ogroženo njegovo delovanje, saj so se finančni prilivi zmanjšali za 7 odstotkov, čeprav je Ukrajini podvojil cene dobavljenega plina, a so strokovnjaki ugotovili, da je »izguba« posledica padca vrednosti rublja.
Ruski kreditni rating je po oceni bonitetne hiše Standard&Poor's tik nad statusom »smeti« (BBB), rubelj je v primerjavi z dolarjem izgubil 9 odstotkov, ruske delnice so na mednarodnih borzah izgubile 15 odstotkov, občutno pa se je zmanjšal pritok tujega kapitala v obliki investicij, povečal pa se je beg kapitala iz Rusije. Vse to poskuša Moskva prikriti z okrepljeno propagando, v kateri obtožuje Zahod, da poskuša destabilizirati Rusijo. Nekoliko povečana navzočnost britanskih in ameriških vojakov na Poljskem in baltskih državah (gre zgolj za 1600 vojakov in nekaj vojaških letal), kjer potekajo združene vojaške vaje, je »grožnja in pritisk« na Rusijo. Na drugi strani pa je dvomesečna navzočnost 40.000 ruskih vojakov in nekaj sto oklepnikov ter letal ob ukrajinski meji »redna in že zdavnaj načrtovana vojaška vaja, ki bi se sicer že končala, če ne bi bilo nemirov v Ukrajini«.
Na vzhodu vladajo zamaskiranci
Prehodna vlada v Kijevu, po vsej verjetnosti tudi po nasvetu Bruslja in Washingtona, ni odločneje ukrepala proti proruskim skupinam, da ne bi dala Moskvi povoda za vojaško posredovanje. Zato skupine separatistov še naprej brez težav zavzemajo drugo za drugo javne oziroma državne ustanove in televizijske hiše. Brez odpora so včeraj zasedli poslopje regionalnih oblasti v kraju Lugansk in se odpravili proti poslopju televizije. Zahtevajo referendum o odcepitvi vzhodne Ukrajine.
Vse pogosteje so žrtve nasilja tisti prebivalci vzhodne Ukrajine, ki izražajo svoja proukrajinska čustva, in vse več je ugrabljenih ljudi – najmanj 40 jih pogrešajo, med njimi pa sedem opazovalcev OVSE, čeprav so v Moskvi zatrjevali, da bodo naredili vse za njihovo izpustitev. Včeraj je skupina zamaskiranih ljudi napadla vojaško oporišče v Kramatorsku, tako kot nedavno v Slavjansku, a se vojska ni pustila presenetiti in je po nekajurnem obstreljevanju pregnala napadalce. Predvčerajšnjim v hrbet ustreljenega harkovskega župana Genadija Kernesa pa so prepeljali na zdravljenje v Izrael.
Že slišano
Ob poostrenih tonih pa moskovski politični vrh vendarle poskuša pomiriti Zahod. Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je od ruskega kolega Sergeja Šojguja v telefonskem pogovoru, do katerega ni prišlo brez zapletov, dobil zagotovilo, da Rusija ne bo napadla Ukrajine. Ameriškemu kolegu je pojasnil, da je Rusija začela velike manevre ob meji z Ukrajino, ker je režim v Kijevu nagrmadil 15.000 vojakov, 80 tankov, 130 oklepnikov, 60 topniških sistemov ter letala in helikopterje na jugu in vzhodu Ukrajine. »Vse to proti miroljubnemu prebivalstvu lastne države? Ko so ukrajinske oblasti naznanile, da nimajo namena uporabiti redne vojske proti neoboroženemu ljudstvu, so ruske enote dobile ukaz, naj se vrnejo v svoje baze,« je Hagela »miril« Šojguj.
Tudi namestnik zunanjega ministra Ribakov je izjavil, da Rusija nima nobenega namena napasti vzhodne Ukrajine. Toda podobnih izjav je bilo slišati tudi za časa krimske krize, razplet pa je vsem dobro znan.