Po nasilnem posredovanju egiptovskih varnostnih sil proti protestnikom je Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej odstopil s položaja podpredsednika države. Za ta korak se je odločil, ker, kot je pojasnil, ne more »nositi odgovornosti za odločitve, s katerimi se ne strinja.«
Kot je dejal za televizijo Al Arabija, policiji protestniških taborov ne bi bilo treba odstraniti z nasiljem, saj vse možnosti za mirno rešitev še niso bile izčrpane.
»Žal bodo tisti, ki bodo imeli največ od tega, kar se je zgodilo danes, tisti, ki pozivajo k nasilju, skrajne skupine,« piše v odstopni izjavi, ki jo je El Baradej poslal začasnemu egiptovskemu predsedniku Adliju Mansurju, med drugim pa jo objavil spletni portal Al Ahram.
Kmalu po el Baradejevem odstopu je pred novinarje stopil ameriški državni sekretar John Kerry. V imenu ZDA je obsodil nasilje, pozval k čim prejšnjemu končanju izrednih razmer, vse vpletene strani pa se naj zavzemajo za iskanje politične rešitve. »Današnji dogodki so obžalovanja vredni in so v nasprotju z egiptovskim stremljenjem po miru, vključujoči in pravi demokraciji. Egipčani v vladi in izven nje morajo stopiti korak nazaj, pomiriti morajo razmere in se izogniti nadaljnjim smrtnim žrtvam,« je dejal Kerry in pristavil, da cilji revolucije, v kateri je bil strmoglavljen Hosni Mubarak, še niso bile dosežene.
Razglasili izredno stanje
Izredne razmere so po vsej državi začele veljati danes ob 16. uri, je v izjavi, objavljeni na javni televiziji, sporočilo egiptovsko predsedstvo. Za ta korak naj bi se odločilo zaradi »tveganj, ki jih namerna prevratniška dejanja predstavljajo za red in varnost v državi«.
Začasni predsednik Adli Mansur je »vojsko v sodelovanju s policijo pooblastil, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in reda ter za zaščito javne in zasebne lastnine in življenj državljanov«, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še navaja izjava.
Zatem so egiptovske oblasti za mesec dni uvedlo tudi policijsko uro v Kairu, Aleksandriji, Suezu in še devetih drugih egiptovskih pokrajinah, da bi zajezili nasilje. V veljavi bo od 19. ure zvečer do 6. ure zjutraj, je preko televizije sporočil tiskovni predstavnik vlade.
Kot poroča AFP, je med pokrajinami, v katerih je uvedena policijska ura, tudi Južni Sinaj, kjer leži priljubljeno letovišče Šarm el Šejk. Policijske ure pa vsaj zaenkrat ne bo v pokrajini Rdeče morje, kjer leži drugo pomembno egiptovsko letovišče Hurgada.
Število žrtev nezadržno narašča
Število žrtev današnjega nasilja narašča iz ure v uro, predvsem pa je odvisno od vira. Po poročanju državnih medijev, ki se sklicujejo na zdravstvene organe, je bilo ubitih 149 ljudi, medtem ko Mursijeva Muslimanska bratovščina navaja več kot 2000 smrtnih žrtev. Potekajo tudi aretacije protestnikov in voditeljev Muslimanske bratovščine.
Egiptovska oblast je v izjavi zapisala, da so varnostne sile pri današnji operaciji pokazale najvišjo stopnjo samozadrževanja, kar je pripomoglo k nizkemu številu smrtnih žrtev v primerjavi s številom protestnikov, kosom orožja in nasiljem, uperjenim proti njim, poroča Reuters.
Egiptovske varnostne sile imajo po lastnih navedbah nadzor nad trgom Al Nahda in naj bi od tam tudi že umaknile večino šotorov. Za težji oreh pa naj bi se izkazal večji kamp v bližini mošeje Raba al Advija, kjer so varnostne sile naletele na močan upor protestnikov.
Glede na zadnja poročila iz Kaira je na drugem, večjem trgu Raba al Adavija policija Mursijevim podpornikom omogočila varen izhod. Za to naj bi se jih odločilo več sto, a mnogi obenem vztrajajo in nadaljujejo spopade z varnostnimi silami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bratovščina: Največji masaker po vojaškem udaru
Tiskovni predstavnik Muslimanske bratovščine Gehad al Hadad je prek twitterja sporočil, da je potrjenih že več kot 250 smrtnih žrtev, več kot 5000 ljudi pa naj bi bilo ranjenih. Po njegovih navedbah gre za »največji masaker od vojaškega udara« 3. julija, s katerim je vojska odstranila Mursija.
Muslimanska bratovščina je sicer Egipčane pozvala, naj gredo na ulice in s tem zaustavijo »masaker«. »To ni poizkus razpršiti, ampak krvavi poskus zatreti vse glasove nasprotnikov vojaškega udara,« je na twitterju zapisal Hadad.
Neodvisne potrditve teh številk sicer ni, francoska tiskovna agencija AFP pa trenutno poroča o 43 ubitih, vsi naj bi bili moški. Egiptovsko notranje ministrstvo je poročalo o dveh ubitih pripadnikih varnostnih sil, zdravstveno ministrstvo pa je po poročanju britanskega BBC poročalo o sedmih mrtvih in 67 ranjenih.
Policija naj bi doslej ob tem aretirala kakšnih 200 protestnikov, več pa so jih policisti mirno pospremili s trga, potem ko so zaprli ulice v okolici taborov.
Uničujejo naše šotore, ne moremo dihati
Ulice okoli dveh glavnih protestniških trgov v Kairu so blokirane. Egiptovsko notranje ministrstvo je protestnike pozvalo, naj v času policijske akcije ne uporabljajo žensk in otrok kot živih ščitov. Oblasti so prekinile železniške povezave v Kairo, s čimer želijo preprečiti ponovno zbiranje razgnanih protestnikov in širjenje njihovih akcij na obrobje mesta. Po poročanju novinarja Reutersa oblasti streljajo na ljudi, ki se poskušajo pridružiti protestnikom. Videl je najmanj dvajset ljudi, ki so bili ustreljeni v noge.
»Uničujejo naše šotore. Ne moremo dihati, mnoge ljudi so odpeljali v bolnišnico,« je za Reuters povedal Murad Ahmed, eden od protestnikov v kampih. Varnostne sile s pomočjo buldožerjev uničujejo šotorišča pro-Mursijevih protestnikov. Notranje ministrstvo je medtem že potrdilo, da so protestnike z manjšega protestniškega kampa Al Nada že pregnali.
Nasilje je »najostreje obsodil« Ban Ki Moon
Iz številnih držav prihajajo zaskrbljeni odzivi na dogajanje v Kairu, kjer se je posredovanje varnostnih sil za odstranitev dveh protestnih taborov sprevrglo v prelivanje krvi z več deset mrtvimi. Nasilje je »najostreje obsodil« generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, Velika Britanija, Nemčija in EU pa so pozvale h končanju nasilja in dialogu.
Kot je izjavi sporočil Banov tiskovni predstavnik, generalni sekretar »obžaluje, da so egiptovske oblasti za odgovor protestnikom izbrale nasilje«, v katerem se zdi, da je umrlo ali bilo ranjenih več sto ljudi.
Ban vse Egipčane poziva, naj usmerijo prizadevanja v dosego sprave, ki ne bi izključevala nikogar, je dejal njegov predstavnik Martin Nesirky. Po besedah Bana je poleg tega treba razhajanja v pogledih na nadaljnjo pot države izražati »na spoštljiv in miren način«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Veliko zaskrbljenost« je zaradi dogodkov v Egiptu izrazila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton. Varnostne sile je v izjavi pozvala k zadržanosti, vse egiptovske državljane pa k izogibanju provokacij in stopnjevanju nasilja.
Prepričana je, da »konflikti in nasilje nista prava pot za rešitev ključnih političnih vprašanj«, izpostavila pa je tudi nujnost spoštovanja »svobode izražanja in mirnega zborovanja«.
Uporabo sile proti protestnikom v Egiptu je ostro obsodila tudi Bela hiša in izrazila nasprotovanje uvedbi izrednih razmer v državi. »Že večkrat smo pozvali egiptovsko vojsko in varnostne sile, naj se vzdržijo, ter vlado, naj spoštuje univerzalne človekove pravice svojih državljanov, tako kot smo pozvali protestnike, naj demonstrirajo mirno,« je medijem sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest.
»Nasilje bo zgolj še dodatno zapletlo možnosti napredka v iskanju dolgoročne stabilnosti in demokracije. Je tudi v popolnem nasprotju z obljubami prehodne vlade, da si bo prizadevala za spravo,« je še izjavil Earnest na otoku Martha's Vineyard v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer ameriški predsednik Barack Obama trenutno preživlja počitnice.
Earnest je še pojasnil, da predsednik ZDA pozorno spremlja dogajanje v Egiptu, ki je zahtevalo že več kot 120 mrtvih. Je tudi v rednih stikih s svetovalko za nacionalno varnost Susan Rice, je še pojasnil.
»Čas za dialog, ne za konflikt«
Turški predsednik Abdulah Gul je operacijo označil za nesprejemljivo, Velika Britanija, Nemčija in EU pa so pozvale h končanju nasilja in dialogu. Iz kabineta turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana so medtem sporočili, da bi morala mednarodna skupnost, na čelu z Varnostnim svetom ZN in Arabsko ligo nemudoma posredovati za končanje »pokola«.
Evropska unija je zaradi poročil o žrtvah v Egiptu »izjemno zaskrbljena« in poziva vse strani k zadržanosti, saj nasilje ne bo prineslo rešitve, je na novinarski konferenci danes dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano.
Zaskrbljenost je izrazilo tudi britansko zunanje ministrstvo, ki je obenem ponovilo, da je »sedaj čas za dialog in ne konflikt«. K vrnitvi k pogajanjem in izogibanju stopnjevanja nasilja je pozval tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle.
Kot je dejal v izjavi za novinarje, bi se morale vse strani vrniti k »političnemu procesu, ki bi vključeval vse politične sile«. »Pozivamo začasno vlado in egiptovske oblasti, naj dovolijo mirne proteste, istočasno pa pričakujemo od drugih sil, da se distancirajo od nasilja, ne pozivajo k nasilju in ne uporabljajo nasilja,« je dejal.
Obe državi sta poleg tega obnovili opozorila svojim državljanom pri potovanjih v Egipt, predvsem glede tega, naj se tam izogibajo protestov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obsodbe prihajajo tudi iz drugih muslimanskih držav. Kot so sporočili z iranskega zunanjega ministrstva, Iran obsoja "pokol" in svari pred hudimi posledicami. Nasilje je obsodil tudi Katar, ki velja za glavnega podpornika Muslimanske bratovščine.
Na televizijskih posnetkih je vidno, kako policija na protestnike strelja s streh. Na protestniške kampe so izstrelili tudi solzivec.
»Solzivec je padal po nas kot dež. Znotraj (kampov, op. a.) ni reševalnih vozil. Zaprli so vse dostope,« je med begom Reutersovemu novinarju povedal Kaled Ahmed, ki so mu po zaradi solzivca po licih polzele debele solze. »Tam se še nahajajo ženske in otroci.
Bog jim pomaga. To je obleganje, vojaški napad protestniški kamp,« je pristavil.
Ulice blokirane
Ulice v okolici dveh trgov, na katerih so se utaborili protestniki, ki zahtevajo vrnitev Mursija na oblast, so po navedbah stanovalcev blokirane. Policija poskuša protestnike razgnati s solzivcem, medtem ko naj bi večina smrtnih žrtev podlegla strelnim ranam.
Televizijska postaja, ki je naklonjena Muslimanski bratovščini, je predvajala posnetek govorca na glavnem odru kampa na trgu Raba al Adavija, ki je mednarodno skupnost pozival k ukrepanju.
»Tukaj bomo vztrajali ne glede na okoliščine, ker ljubimo naše svobodno življenje. Ne bomo postali sužnji al-Sisija (načelnik generalštaba, op. a.), vojske in policije. Sedaj je ubitih že 45 ljudi, več kot sto je ranjenih,« je dejal.
Tiskovni predstavnik Muslimanske bratovščine Gehad al Hadad je prek Twitterja sporočil, da je potrjenih že več kot 250 smrtnih žrtev, več kot 5000 ljudi pa naj bi bilo ranjenih. Po njegovih navedbah gre za »največji masaker od vojaškega udara« 3. julija, s katerim je vojska odstranila Mursija.
