Senat je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dobil tudi 90 novih članov, ki jih je imenoval Morsi. Po pričakovanjih bo ta organ sedaj pripravil osnutek zakona, na podlagi katerega bodo potekale za februar predvidene parlamentarne volitve.
Zakonodaja o protestih in medijih
Egipt je namreč brez spodnjega doma parlamenta, saj ga je ustavno sodišče zaradi nepravilnosti na volitvah konec leta 2011 poleti razpustilo.
Poleg tega naj bi se senat, v katerem imajo večino Morsiju naklonjeni islamisti, lotil zakonodaje o protestih in medijih, navaja ameriška tiskovna agencija AP.
Egiptovska volilna komisija je v torek zvečer objavila, da je osnutek nove ustave na sobotnem referendumu podprlo 64 odstotkov volivcev. Ob pozivih opozicije k bojkotu oz. zavrnitvi predloga je bila volilna udeležba sicer le 33-odstotna.
Morsi: Nova ustava vzpostavlja novo republiko
Zaradi tega je opozicija za referendum že dejala, da nima potrebne legitimnosti in ga bo zakonsko izpodbijala. Poleg nizke udeležbe so referendum po mnenju opozicije zaznamovale tudi nepravilnosti.
A Morsi je popoldne v televizijskem nagovoru zavrnil očitke o nelegitimnosti in vztrajal, da je referendum potekal "transparentno in pod polnim nadzorom civilne družbe in sodstva". Zatrdil je še, da nova ustava vzpostavlja novo republiko, opozicijo pa je pozval, naj se vrne k dialogu za premostitev razlik in za oživitev gospodarstva.
Morsi je še priznal, da je "spoštovanja vreden" delež volivcev glasoval proti ustavi, vendar pa ni ponudil nobenih konkretnih koncesij opoziciji, poroča AP.
Sama nova ustava, ki jo je ob bojkotu sekularistov in kristjanov pripravila islamistično naravnana ustavodajna skupščina, je za opozicijo sporna zaradi nekaterih določb - predvsem glede pravic žensk in verskih manjšin in ker naj bi omejeval pravico do svobode govora.
Je pa Fronta narodne rešitve, v kateri so se združile različne opozicijske struje, danes sporočila, da se bo na februarskih volitvah potegovala za poslanske sedeže. Novi parlament bo imel namreč v skladu z novo ustavo pristojnosti, ki bi lahko omejile Morsijevo vladavino.
Politična kriza v državi traja že več mesecev
Politična kriza v Egiptu, ki traja že mesece, konca pa ji ni videti, je terjala tudi visok davek na področju gospodarstva. Bonitetna hiša Standard and Poor's je v tej luči v ponedeljek znižala bonitetno oceno Egiptu za eno stopnjo na B-, navaja AFP.
V Kairu se bojijo tudi, da bi lahko Mednarodni denarni sklad (IMF) do oblikovanja novega parlamenta, kar se bo predvidoma zgodilo marca prihodnje leto, odložil za ta oz. prihodnji mesec pričakovano sprostitev ključnega posojila v višini 4,8 milijarde dolarjev.
IMF je v zameno za posojilo zahteval uvedbo finančnih reform, kot sta dvig davkov in znižanje subvencij, s čimer pa ima Morsi spričo socialnega nezadovoljstva in politične krize težave.
ZDA pozvala Morsija k premoščanju razlik
Združene države Amerike so po objavi rezultatov referenduma vse strani v Egiptu pozvale, naj povečajo politično sodelovanje.
»Predsednik Morsi, kot demokratično izvoljen voditelj Egipta, ima posebno odgovornost. Mora se premakniti naprej in priznati nujo po premoščanju razlik v državi,« je povedal predstavnik State Departmenta Patrick Ventrell.
Dodal je, da je veliko Egipčanov izrazilo »veliko zaskrbljenost« glede nove ustave. »Upamo, da bodo tisti Egipčani, ki jih je izid razočaral, poskušali sodelovati. Od tistih, ki rezultat pozdravljajo, pričakujemo sodelovanje v dobri veri. In upamo, da se bodo vse strani potrudile in obsodile ter preprečile nasilje,« je še povedal.
