Devetindvajsetletni Edward Snowden se je iz hotela v Hongkongu odjavil v ponedeljek. Kam se je odpravil, ni znano, sklepa pa se, da je še vedno v omenjenem mestu. Snowden je nedavno zatrdil, da je imel sam možnost priti do vseh informacij o katerikoli osebi, celo o predsedniku Obami, in jih zlorabiti. Snowdna ne moti lov za teroristi, ampak vsesplošni nadzor vsega.
Rusija bi razmislila o odobritvi azila
Republikanski kongresnik iz New Yorka Peter King je za televizijo CNN povedal, da je treba 29-letnega Edwarda Snowdena nemudoma vrniti v ZDA in ga ostro preganjati. Zagovorniki pravic do zasebnosti pa menijo, da je Snowden s posredovanjem informacij o programih nadzora vlade vsem skupaj naredil ogromno uslugo.
Medtem je Rusija danes sporočila, da bi razmislila o odobritvi azila za Snowdena, če bi zaprosil zanj. »Ravnali bomo glede na to, kaj se bo dejansko zgodilo. Če bomo prejeli takšno prošnjo, bomo o njej razmislili,« je poudaril tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.
Ameriška vlada bo nadaljevala z nadzorom, Evropejci bodo spraševali
Ameriški mediji navajajo besede neimenovanih vladnih predstavnikov v ZDA, da se programi nadzora nad državljani v imenu vojne proti terorizmu po zadnjih razkritjih ne bodo spreminjali. Kopičenje zasebnih podatkov o ljudeh vzbuja skrbi v Evropi in ameriški predsednik Barack Obama bo moral o tem že kmalu govoriti v Berlinu.
Evropski sogovorniki bodo o razkritih programih zbiranja telefonskih podatkov in nadzoru interneta spraševali ameriške kolege na ministrskem srečanju v Dublinu konec tega tedna. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Seibert je napovedal, da bo o tem govora tudi med Obamovim obiskom Berlina 18. junija, britanski zunanji minister William Hague pa je moral v parlamentu zanikati, da njegova vlada zlorablja podatke, ki jih zbirajo Američani.
Obama leta 2007 nasprotoval temu, kar sam podpira sedaj
Predsedniški kandidat Barack Obama je leta 2007 in 2008 nasprotoval podobnim postopkom administracije Georgea Busha mlajšega, predsednik Barack Obama pa jih je celo razširil. Carney je novinarje spomnil, da Obama vodi nadzor z nadzorom sodišč in kongresa, želi zapreti Guantanamo in je prepovedal mučenje.
Mnenja politikov so deljena, čeprav si le redki upajo braniti Snowdna. Ta se zaveda, da ga njegovi nekdanji kolegi že iščejo. Ameriška vlada bo kmalu sprožila postopek za izročitev, doma pa ga čaka sojenje in obsodba na dolgoletno zaporno kazen zaradi izdaje državnih skrivnosti.
Kazen za izdajo zaupnih podatkov
»Vsakdo, ki izdaja zaupne podatke, mora biti kaznovan,« je dejal republikanski predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu kongresa Mike Rogers iz Kalifornije. Demokratska predsednica sorodnega senatnega odbora prav tako iz Kalifornije Dianne Feinstein je Snowdna imenovala za izdajalca.
Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper je dejal, da uhajanja informacij krši sveto zaupanje v ZDA. Novinar Guardiana Glenn Greenwald mu je prek twitterja odgovoril, naj melodramo prihrani za prihajajoče zgodbe. To pomeni verjetno, da je Snowden posredoval še kaj več kot le sodni nalog o nadzoru strank podjetja Verizon in shemo nadzora nad internetom.
Potrebujemo več takih ljudi
Snowdnu v bran se je postavil nekdanji kongresnik iz Teksasa, republikanec Ron Paul, ki pravi, da morajo biti hvaležni za takšne ljudi, ki razkrivajo nečednosti vlade. Demokratski kongresnik iz Kalifornije Adan Schiff pa je povedal, da ljudje nimajo veliko zaupanja v vlado, za kar imajo dobre razloge.
Prišlo je tudi že do prvih tožb. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je skupaj s pravno fakulteto univerze Yale vložila tožbeno zahtevo za objavo informacij o tem, kako vlada upravičuje svoje zahteve za nadzor. Odvetnik Larry Klayman pa toži vlado zaradi škode po nepooblaščenem zbiranju podatkov milijonov ljudi.
