Na parlamentarnem odboru, ki preiskuje afero, v katero je vpletena ameriška tajna služba NSA, je njen nekdanji sodelavec Thomas Drake prejšnji teden pred poslanci povedal, da je nemška tajna služba BND le podaljšana roka ameriške tajne službe in z njo tesno sodeluje. Za nameček so istega dne v Berlinu izvedeli še eno osupljivo novico, in sicer da imajo v vrstah BND dvojnega agenta, ki ni služil le nemški državi, temveč tudi Američanom, ki jim je posredoval celo zaupne dokumente omenjenega preiskovalnega odbora.
Državno tožilstvo je 31-letnega uslužbenca BND aretiralo že 2. julija zaradi suma, da je ameriški tajni službi Cia posredoval dokumente, ki so mu bili dostopni kot uslužbencu BND.
»Vreme v New Yorku« odprlo kodirni program
Od leta 2012 naj bi agent odtujil 218 tajnih dokumentov BND in jih na USB-ključkih predal v roke uslužbencem Cie na srečanjih v Avstriji. Zanje naj bi prejel okoli 25.000 evrov. Najmanj trije dokumenti naj bi bili povezani z delom preiskovalnega odbora nemškega parlamenta. Zaslišani je tudi povedal, da je informacije ameriški tajni službi pošiljal enkrat na teden.
Aretirani uradnik je delal na oddelku, kjer je imel dostop do internih dokumentov tajne službe, hkrati pa tudi do komunikacije v tujini delujočih nemških agentov. Po poročanju nemškega tednika Spiegel izjave prijetega agenta ob zaslišanju potrjuje najmanj to, da so kriminalisti pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju našli računalnik, predelan na način, ki ga običajno uporabljajo tajne službe. Na računalniku je namreč prirejena vremenska aplikacija: če uporabnik vpraša, kakšno je vreme v New Yorku, se mu odpre poseben kodirni program. To po navedbah preiskovalcev dokazuje, da je vohunil še za neko tujo državo.
Svoje storitve ponujal tudi ruski tajni službi
Dvojnemu agentu je nemški Urad za zaščito ustavne ureditve prišel na sled bolj po naključju, ko je ta v elektronski pošti svoje vohunske storitve ponudil tudi ruski tajni službi ter jim v dokaz, da je njegova ponudba resna, poslal nekaj tajnih dokumentov svojega nemškega delodajalca. To komunikacijo je Urad za zaščito ustavne ureditve prestregel in nato s precej truda izsledil tudi pošiljatelja.
Ker so bili sprva prepričani, da gre za ruskega vohuna, so mu iz potvorjenega ruskega naslova elektronske pošte poslali elektronsko sporočilo s predlogom za srečanje, na katerega pa se ni odzval. Nato pa so povprašali pri svojih ameriških kolegih, ali jim je poznan googlov naslov elektronske pošte. Ameriške oblasti Nemcem niso odgovorile, toda osumljeni uslužbenec BND je zatem nemudoma zaprl googlov naslov elektronske pošte in s tem izdal svojo identiteto. vau
