Koncesionarji hrvaških trajektnih prog, med katerimi je največje javno podjetje Jadrolinija, že tradicionalno ob začetku osrednje turistične sezone 1. junija visoko postavijo cenovno letvico, ki dodatno oddalji otoke od turistov. Mnoge jezijo še različne cene za turiste in lokalno prebivalstvo.
Prevoz trajektov med Splitom in najbolj oddaljenim nastanjenim hrvaškim otokom Lastovo za štiričlansko družino stane približno 100 evrov v eno smer. Za ceno povratne vozovnice je mogoče dobiti namestitev za štiri ali pet dni v katerem od apartmajev ob jadranski obali. Hrvaške turistične agencije so se že pritožile, da dolgoletni otoški gosti iz Slovenije in Italije odpovedujejo počitnice na otokih ravno zaradi visokih stroškov trajektnega prevoza tudi do Hvara, Korčule, Mljeta in Visa. Posebno če cenam trajektov prištejejo tudi cestnine in bencin, ki so dodatno prispevale k mnenju, da je v času recesije morje dovolj modro in zeleno tudi severno od Zadra – v hrvaški Istri ali na otoku Krku, ki ga s celino povezuje most. Če se že ne bodo odločili odpraviti h konkurenci, v Grčijo, Turčijo ali severno Afriko, kjer ponujajo tedenske aranžmaje za toliko, kolikor stane povratna trajektna vozovnica od Splita do Hvara.
Niso dražji od drugih
»Pot do sanjskih turističnih krajev je povsod po svetu treba plačati, Hrvaška ima najcenejše cene trajektnih vozovnic v Evropi,« je poudarila tiskovna predstavnica na hrvaškem ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo Renata Ivanović. Sklicuje se na primerjavo cenikov, ki kaže, da so cene za približno enake trajektne razdalje v Italiji in Grčiji za vsaj nekaj evrov višje kot na Hrvaškem. Nacionalni ladijski prevoznik je letos pometel z domačo konkurenco in je koncesionar 34 izmed 42 ponujenih morskih smeri do konca leta 2016. Zgolj štiri njegove trajektne linije so dobičkonosne, tiste, ki povezujejo otoke Cres, Rab, Lošinj in Brač, druge pa subvencionira država. To bodo lahko počeli do leta 2017, ko bodo morali sprostiti trg tudi za tuje ladijske prevoznike v skladu z zakonodajo Evropske unije. (Sicer pa država letos nima dovolj denarja za subvencije, tako da so sredi junija občutno podražili vozovnice za potniški prevoz s katamarani, tudi za prebivalce nekaterih otokov.)
Subvencije so v skladu s spremembami zakona o prevozu v linijskem in začasnem obalnem pomorskem prometu, ki so jih v saboru sprejeli le nekaj tednov pred vstopom v Evropsko unijo. Ta določa tudi pooblaščeni prevoz, predvsem za prebivalce hrvaških otokov, ki že leta uživajo popuste pri trajektnih vozovnicah. Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo mora do sredine avgusta objaviti pravilnik, ki bo med drugim določal tako najvišjo ceno ladijskih vozovnic na državnih ladijskih linijah kot tudi uredil sistem pooblaščenega prevoza za otoško prebivalstvo v skladu s smernicami Evropske unije.
V skladu s pravili EU
Obstoječa pravila omogočajo zlorabe, saj so na območju Zadra že imeli primere, da je bilo v enem samem dnevu izdanih več pooblaščenih vozovnic za neki otok, kot je na njem prebivalcev. Z elektronsko evidenco otočanov in pooblaščenih dovolilnic naj bi se temu v prihodnje izognili. Ivanovićeva trdi, da različne cene ladijskega prevoza za prebivalce hrvaških otokov in druge, vključno z državljani EU, ki nimajo stalnega prebivališča na otokih, niso diskriminacijske.
Pojasnila je, da ima vsaka država članica EU pravico do lastnega regionalnega razvoja, na Hrvaškem pa posebej skrbijo za otoke. Med njimi je 50 naseljenih, na njih živi slabih 150.000 ljudi. Zato so pred 14 leti sprejeli tudi zakon o otokih, ki naj bi zagotovil trajnostni razvoj otokov in pravice otočanom. Kljub temu so na otokih pogosto nezadovoljni z odnosom države do njih. Vpletenih je preveč ministrstev, pristojnosti pri uresničitvi pa zgolj prelagajo drugo na drugo.
Za boljše življenje na hrvaških otokih in izkoriščanje njihovih potencialov si prizadeva tudi predsednik društva za razvoj hrvaških otokov, otoškega sabora, Zadrčan Denis Barić. Podpira subvencioniranje vozovnic za otočane, v visokih cenah ladijskega prevoza pa vidi nevarnost za turistično bero. Hkrati drugih gospodarskih projektov na hrvaških otokih praktično ni, primanjkuje tudi turističnih projektov, posledično pa tudi turistov, ki si lahko privoščijo dražje počitnice. Od lepote narave otočani ne morejo živeti, zato niso redki tisti, ki kupujejo ladijske vozovnice v eno smer. Proti celini.