Včeraj je minilo dve leti, odkar so Francozi za predsednika izvolili Françoisa Hollanda, s čimer se je končala 17-letna vladavina dveh desničarskih predsednikov, Jacquesa Chiraca in Nicolasa Sarkozyja, v letih 2002–2012 pa je imela desnica tudi večino v parlamentu.
Obletnica v znamenju očitkov
To obletnico Hollandovega prihoda na oblast francoski časopisi obeležujejo večinoma tako, da socialističnega predsednika napadajo, ker ni uresničil najpomembnejših obljub in ker je povečal davke, predvsem pa ni poskušal z bolj aktivno gospodarsko politiko ustaviti dolgoletne rasti brezposelnosti in hitreje zmanjšati velik proračunski primanjkljaj. Obe veliki težavi je sicer nasledil od desnice oziroma sta tudi posledici finančne in gospodarske krize.
Poleg tega Hollandu, ki ga podpira samo še 20 odstotkov Francozov, zdaj očitajo tudi, da niti med socialisti nima več avtoritete. Prejšnji teden se je namreč v skupščini ob glasovanju o varčevalnih ukrepih, ki jih je oblikoval njegovi novi premier Manuel Valls in ki bodo prizadeli predvsem srednji sloj, pa tudi nekatere prejemnike socialnih transferjev, izkazalo, da bo vse težje najti večino, saj se je 43 socialističnih poslancev vzdržalo.
Ti se očitno nočejo odpovedati strankinemu socialnemu programu v prid varčevanja, ki naj bi se zlasti pri zamrznitvi plač v javnem sektorju nadaljevalo vse do leta 2017. Tako je Valls dobil podporo le pri 263 od 575 poslancev in nima več večine (ki so jo socialisti dobili na parlamentarnih volitvah junija 2012). Novemu premierju, ki sodi med desne socialiste, ni pomagalo niti, da je dan pred glasovanjem iz zamrznitve pokojnin izvzel tiste izpod 1200 evrov neto, kolikor prejema okoli polovica vseh francoskih upokojencev.
Test bodo evropske volitve
Po omenjenem glasovanju 29. aprila se nekateri celo sprašujejo, ali ne bo Hollande razpustil skupščino in razpisal nove volitve, na katerih bi verjetno zmagala desnica.
Po pisanju desničarskega dnevnika Figaro naj bi se to zgodilo, če bodo socialisti na evropskih volitvah 25. maja v skladu z zadnjimi anketami zaostali ne le za desničarsko Unijo za ljudsko gibanje (UMP), ampak tudi za skrajnodesničarsko Nacionalno fronto (FN). Menda se voditelj UMP Jean-François Copé že pripravlja na prevzem oblasti oziroma na kohabitacijo s socialističnim predsednikom.
Iti dlje in še hitreje
Toda Hollandovi sodelavci takšno možnost zavračajo. Še naprej so optimistični in sam Hollande je pred nekaj dnevi izjavil, da se v Franciji začenja gospodarska rast. V resnici lahko podobno kot Slovenijo tudi Francijo pomagata izvleči iz krize zdajšnje rahlo povečanje gospodarske rasti v Evropi in s tem nekoliko večje zunanje povpraševanje.
Kot je Hollande izjavil včeraj v pogovoru za Radio Monte Carlo, je zanj najpomembnejši boj proti brezposelnosti, zato namerava pospešiti reforme, »iti vedno dlje in vedno hitreje«.
Napovedal je tudi, da bo že letos jeseni revnim slojem zmanjšal davke, še dodatno pa bo razbremenjeval podjetja, da bi povečal njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Z reformo regij in departmajev pa bo zmanjšal stroške teh lokalnih skupnosti. mš
