Najnovejša provokacija tokrat pripada ruski Dumi, ki bi lahko sprejela resolucijo o obsodbi priključitve Vzhodne Nemčije Zahodni Nemčiji po padcu berlinskega zidu in zatonu Sovjetske zveze. Do združitve obeh Nemčij, ki so si ju razdelile zavezniške sile po koncu druge svetovne vojne, je prišlo leta 1990. Združitev je takrat sledila dolgotrajnim poskusom združitve in intenzivnim pogajanjem med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo.
Čeprav je priključitev Vzhodne Nemčije potekala z iskanjem konsenza med vpletenimi stranmi, je poslanec komunistične stranke Nikolaj Ivanov v Dumo predložil resolucijo, v kateri govori o vzporednicah med rusko priključitvijo Krima lani in zahodnonemško priključitvijo Vzhodne Nemčije. Rusija je tudi sicer opozarjala na dvojna merila zahoda pri pravici prebivalcev Krima in vzhodne Ukrajine pri odločanju o tem, v kateri državi naj bo njihova regija. Pri tem so predvsem opozarjali na primer odcepitve Kosova, ki ga kljub nasprotovanju Srbije zahodne države podpirajo. Resolucijo je medtem dobila veliko podpore tudi s strani predsednika Dume Sergeja Nariškina.
Nariškin je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da vselej nasprotujejo dvojnim standardom, kar Nariškin vidi tudi pri različni obravnavi vzhodnonemške in krimske priključitve. Združeni narodi so referendum, ki je privedel do priključitve Krima Rusiji sicer označili za nezakonit. Z oznako se ni strinjalo 11 držav, 58 se jih vzdržalo, medtem ko je oznako podprlo 100 držav.
