Nizka volilna udeležba in 93,3 odstotka glasov v prid bivšega vojaškega poveljnika Abdula Fataha Al Sisija sta pričakovana rezultata egiptovskih predsedniških volitev, ki so jih oblasti v upanju na boljši odziv volilcev podaljšale za en dan, zaposlenim pa omogočile dan dopusta, da bi odšli na volišče. Izgovor za podaljšanje volitev je bila sicer vročina v ponedeljek in torek, kakšnega posebnega učinka pa ni bilo, saj so volišča v sredo samevala.
Takoj po včerajšnji objavi začasnih rezultatov so kairske ulice preplavili Al Sisijevi privrženci in proslavili generalovo zmago v tekmi z zgolj enim izzivalcem Hamdenom Sabahijem, kandidatom egiptovske levice, iz malo znane stranke Karama. Volitve so bojkotirali simpatizerji Muslimanske bratovščine, ki ji je Al Sisi po lanski odstavitvi predsednika Mohameda Morsija tudi krvavo pristrigel peruti. Podobno so se na vrnitev vojaka na čelo egiptovske oblasti odzvale številne druge liberalne in sekularne skupine, ki so prav tako pozivale k bojkotu volitev. Al Sisiju se tako niti zdaleč ni uspelo približati želenim 40 milijonov glasov ob 54 milijonih registriranih volilcev. Na volišča jih je namreč v treh dneh prišlo le nekaj več kot 25 milijonov. Volilna udeležba na predsedniških volitvah, na katerih je pred dvema letoma zmagal Mursi, je bila več kot polovična, 52-odstotna. Muslimanski bratje so zato skromno volilno udeležbo že razglasili za svoj uspeh.
Mnogi v Al Sisiju vidijo rešitelja
Egiptovske volitve so vendarle dokazale, da po množičnih nemirih, ki so privedli do odstavitve in pripora prvega demokratično izvoljenega predsednika, mnogi vidijo v novem generalu na čelu države edinega možnega rešitelja nastalega kaosa. Ta mu je bil med začasno vladavino že povod za nasilno zatrtje Muslimanske bratovščine, ki so jo oblasti razglasile za teroristično organizacijo, v krvavih obračunih z njo je bilo ubitih najmanj 1400 ljudi, več kot 16.000 pa se jih je znašlo v zaporih. Al Sisija zdaj čakajo še druge težavne naloge. Kot vojak brez ekonomskih znanj se bo moral spoprijeti z gospodarstvom. Egipčani pričakujejo, da se bo po treh turbulentnih letih od arabske pomladi sem gospodarstvo hitro postavilo na noge, vendar o tem ni bilo pravega odgovora v Al Sisijevem volilnem programu. V njem je namreč samo obljubil boljši standard v dveh letih in okrepljene tuje investicije ter razcvet infrastrukture in turizma brez konkretnih predvidenih ukrepov, kar je znamenje, da teh niti nima in je šlo za volilne floskule.
Uspešnejši bo novi egiptovski predsednik na področju, ki mu ni tuje, to je ohranjanju trde oblastne roke. Stabilnost države si je postavil za prvo nalogo in dal jasno vedeti, da je v ta namen pripravljen omejevati demokracijo in človekove pravice. Čeprav se je moral zaradi predsedniške kandidature umakniti s položaja načelnika generalštaba, ima pri tem zagotovljeno vojaško podporo, ta pa ne bo nepomembna niti v gospodarski sferi, saj jo po navedbah berlinske fundacije Znanost in politika obvladuje kar 40-odstotno. Ko je govor o domači podpori, Al Sisiju ne gre spregledati bogataške elite in pa seveda poslušnih medijev.
Zadovoljstvo zalivskih držav
Al Sisijeva zmaga je tudi po volji bogatih arabskih zalivskih držav, ki jih je vznemiril vzpon Muslimanske bratovščine po padcu Mubaraka. Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Katar so od odstavitve Mursija Egiptu že dodelili skupno 12 milijard dolarjev, Al Sisi pa pričakuje, da bo od tam že v mesecu po njegovi izvolitvi priteklo še nadaljnjih osem milijard, ki bodo počistile pajčevino v izpraznjeni državni blagajni. Menda gre za nepovratna sredstva, čeprav bodo donatorji iz Perzijskega zaliva verjetno deležni donosnih poslov v Egiptu. Njegov novi predsednik kljub dvomljivim volitvam pričakuje tudi obnovljeno denarno pomoč ZDA. Washington je v okviru boja proti terorizmu režimu Hosnija Mubaraka leta pošiljal po 1,3 milijarde dolarjev na leto, ob zmedi, ki je zavladala v državi ob Nilu, pa ta tok prekinil. Odnose z Washingtonom bodo krojila tudi generalova stališča do Izraela. V predvolilnih izjavah je napovedoval pritisk nanj pri reševanju palestinskega vprašanja in s tem povezoval tudi kakršno koli srečanje s premierjem Benjaminom Netanjahujem. Al Sisi rešitev vidi v izraelskem priznanju palestinske države in Vzhodnega Jeruzalema kot njene prestolnice.