Brezpilotna letala in drugi zračni sistemi oziroma tako imenovani droni, ki so v preteklosti služili predvsem vojaškim namenom, se vedno pogosteje selijo tudi na civilno področje. Očitno bodo napisi, ki nas opozarjajo, da se sprehajamo po predelu, ki je pod videonadzorom, kmalu odveč, saj bodo snemali vsak naš korak – od zgoraj.
Ameriško podjetje je pred leti razvilo vojaško tehnologijo za nadzor vojne v Iraku in Afganistanu, zdaj pa ta vedno bolj služi nadzorovanju ulic v ameriških soseskah. Policisti so nad tem navdušeni, saj jim takšna tehnologija pomaga pri nadzoru kriminala, kritiki pa opozarjajo, da gre za resno grožnjo ustavnim pravicam, svobodi govora in navsezadnje demokraciji.
V New York Magazine so zapisali, da je v ZDA po tamkajšnji zakonodaji zračni prostor nad sto petdesetimi metri višine rezerviran za letala in druga zračna plovila, pod to višinsko mejo pa pravila niso jasno postavljena. Prav tako ni jasno zakonsko opredeljeno, ali policija za prelet z dronom potrebuje sodni nalog.
Človek na sliki (le) siva pika
Posebno letalo z dvanajstimi kamerami (PSS) zagotavlja konstanten nadzorni sistem na območju v polmeru štiridesetih kilometrov. Slika z visoko resolucijo, ki jo posname PSS, je podobna tisti z google eartha, le da gre za različico v živo. Ko je PSS svoja brezpilotna letala pred dvema letoma za devet dni poslal nad kalifornijsko mesto Compton, je v svoje objektive ujel umore, rope in še veliko drugega kriminala.
»Resolucija ni dovolj dobra, da bi omogočala identifikacijo ljudi,« se je po poročanju BBC na očitke kritikov odzval direktor podjetja PSS in veteran ameriških zračnih sil Ross McNutt. Po njegovih besedah naj bi bil človek na teh posnetkih videti le kot siva pika. Vendar je kljub temu ta »siva pika« dovolj, da se natančno ugotovi človekovo gibanje v šestih urah, ko je letalo v zraku.
Direktor podjetja je dejal, da velikokrat zgolj izpovedi prič kaznivih dejanj za obsodbo na sodišču niso dovolj. Od zdaj bo lahko pričanje podkrepljeno z videodokazom, ki ga bo posnel PSS, kar bo dovolj, da bodo za zapahe spravili več zločincev.
Med testiranjem je tehnologija PSS posnela več kot trideset umorov v Daytonu, Ohiu, Comptonu in mehiškem mestu Juarez. A vendarle, PSS opazi ne le zločine, temveč tudi vsakdanja opravila ljudi, posname njihova dvorišča in vrtove za hišo...
PSS je mogočno orožje v boju proti kriminalu, a po poročanju tujih medijev za zdaj nobena policijska enota v ZDA njihove tehnologije ne uporablja redno.
Grožnja demokraciji
»Ne samo da gre pri PSS za vdor v posameznikovo zasebnost, snemanje celotnih sosesk predstavlja grožnjo demokraciji,« je za BBC povedala Jennifer Lynch, pravnica v neprofitni organizaciji Electronic Frontier Foundation. Lyncheva je opozorila, da če ljudje čutijo, da jih nekdo ves čas opazuje, začnejo omejevati svoje aktivnosti – predvsem tiste, za katere nočejo, da bi drugi izvedeli zanje. »Ne mislim na kršitve zakona, temveč na aktivnosti, ki so del posameznikove intime – obisk bara, kjer se zbirajo homoseksualci, pogovor o politiki, obisk verskih objektov – in so popolnoma legalne.« Zato po njenem mnenju stalni nadzor omejuje posameznikovo ustavno pravico do svobodnega obnašanja in tudi demokracijo samo po sebi.
Nove tehnologije pri nas
Na kongresu Vohun na nebu: regulatorna vprašanja dronov in brezpilotnih zračnih sistemov, ki ga je maja lani v Ljubljani organiziral Inštitut za kriminologijo, je Robert Ferenc z ministrstva za notranje zadeve povedal, da slovenska policija še ni izvajala nobenih aktivnosti za nakup brezpilotnih letal, a kljub temu spremljajo njihov razvoj. Čeprav je tehnologija uporabna, se zaveda, da gre za občutljivo zadevo, zato je na kongresu povedal, da bo treba morebitno odločitev o uporabi te tehnologije v policiji sprejeti na podlagi temeljite analize, ki bo upoštevala vse relevantne vidike tega vprašanja.
V vprašanju o (stalnem) nadzoru se v navzkrižju znajde več vrednot in pravic, zato je na tem mestu potreben tehten razmislek v prid posameznika in pravic, ki mu jih dodeljuje ustava. S tem vprašanjem se pri nas ukvarja tudi informacijska pooblaščenka, v začetku letošnjega leta, ko je urad vodila Nataša Pirc Musar, so izdali dokument, ki presoja vplive novih nadzorovalnih tehnologij. V dokumentu opozarjajo, da bi o novih nadzorovalnih tehnologijah morala odločati družba, ne pa represivni organi sami.