Proruski aktivisti so ob pomoči ruske vojske minuli konec tedna prevzeli nadzor tudi nad ukrajinskimi vojaškimi zmogljivostmi na Krimu. Najbolj dramatično je bilo v obsežnem letalskem oporišču Belbek na jugu polotoka, kjer se je sredi dogajanja znašel tudi poročevalec britanske televizijske mreže Sky.
Tamkajšnji posadki okoli 500 vojakov je okoli 50 oboroženih neidentificiranih uniformirancev, ki so že pred referendumom blokirali oporišče, podalo še zadnji ultimat za predajo, nato so skrivnostno izginili. Nemudoma zatem sta dve oklepni ruski vozili prebili ogrado, pripadniki posebnih vojaških enot pa so s streljanjem v zrak prevzeli nadzor nad letalsko bazo, pri čemer sta bila ranjena ukrajinski vojak in neki televizijski snemalec. Ukrajinske vojake so hitro razorožili in jih bodo predvidoma deportirali s polotoka, lokalno prebivalstvo pa je akcijo ruskih specialcev pospremilo z velikim navdušenjem.
Po navedbah tujih poročevalcev je bila v Belbeku nameščena tretjina vseh ukrajinskih lovcev znamke mig-29, tako da zavzetje oporišča pomeni tudi dodaten udarec že tako skromnim ukrajinskim letalskim silam. Sicer pa je Rusija že v soboto razglasila popoln vojaški nadzor nad polotokom. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da njihove zastave plapolajo na 189 vojaških zgradbah, ki so bile pred tem ukrajinske.
Ruska črnomorska flota je doslej zavzela tudi 54 od 67 ukrajinskih vojaških plovil v krimskih pristaniščih, tudi nadzor nad edino tamkajšnjo ukrajinsko podmornico. Po zagotovilih ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja ukrajinskim vojakom, ki želijo zapustiti Krim, to tudi omogočajo. Toda od skupno 18.000, kolikor jih je odcepitev ujela med službovanjem na polotoku, jih je to željo izrazilo manj kot 2000, je povedal Šojguj.
V tednu dni bo Krim povsem ruski
Zavzetje ukrajinskih vojašnic s strani ruske vojske je bilo prvo neposredno soočenje enot obeh držav, ki so po dogovoru do petka spoštovale poreferendumsko premirje. V petek je Moskva enostransko zaključila priključitev Krima Ruski federaciji z ratifikacijo te v obeh domovih dume ter mejo med do nedavna avtonomno ukrajinsko republiko Krim in Ukrajino razglasila za rusko-ukrajinsko mejo. Takoj so stekle tudi vse druge aktivnosti za popolno vključitev Krima v Rusko federacijo, skupaj z uvajanjem rublja kot plačilnega sredstva, ki bo ukrajinsko grivno predvidoma dokončno nadomestil v mesecu dni.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ministrstvom in drugim organom naročil, da do konca tega meseca na Krimu oblikujejo nove upravne strukture. V skladu z rusko zakonodajo morajo zagotoviti delovanje policije, civilne zaščite, obveščevalne službe FSB in drugih državnih organov.
Za vojaške analitike hiter in nekrvav prevzem ukrajinskih vojašnic na Krimu ni presenetljiv, bolj negotovi pa so, ko razglabljajo o nadaljnjih moskovskih načrtih. Nekateri so prepričani, da se Putin ne bo ustavil pri prisvojitvi zanj vselej ruskega polotoka, ampak pripravlja vdor v vzhodni, pretežno rusko govoreči del Ukrajine, pogleduje pa tudi proti separatistično nastrojenemu Pridnestrju v Moldaviji. Resno opozorilo o tem je na članice severnoatlantskega zavezništva včeraj naslovil tudi vrhovni poveljnik Nata za Evropo general Philip Breedlove. Na okrogli mizi ameriškega think-tanka German Marshall Fund v Bruslju je namreč ocenil, da je Rusija na vzhodni meji z Ukrajino nakopičila dovolj vojakov, da bi se lahko prebila prek nje do Moldavije na ukrajinskem jugozahodu.
Podobna skrb vznemirja tudi začasne oblasti v Kijevu. Predsednik ukrajinskega nacionalnega sveta za obrambo Andrij Parubij je namreč večtisočglavi množici včerajšnjih protestnikov v glavnem mestu dejal, da »cilj Vladimirja Putina ni Krim, ampak celotna Ukrajina« ter da »so njegove sile nakopičene ob meji in pripravljene za napad«. Iz Moskve je na te strahove prišel lakonski odgovor. Rusko obrambno ministrstvo je zagotovilo, da »upošteva vse mednarodne sporazume glede omejitev števila vojakov v regijah, ki mejijo na Ukrajino«. Namestnik ruskega obrambnega ministra Anatolij Antonov je dodal, da »ne izvajajo nenapovedanih vojaških aktivnosti, ki bi lahko ogrozile varnost sosednjih držav«.
Trojanski konj federalizacije
Zaskrbljenost Kijeva utrjujejo vse bolj glasne zahteve v pretežno rusko govorečem vzhodnem delu Ukrajine po federalističnem ustroju države. V ozadju slutijo ruski projekt za destabilizacijo proevropskih oblasti, saj bi jih Moskvi naklonjene regije z večjo avtonomijo zlahka blokirale.
Dosedanji močni centralizaciji načeloma niso naklonjeni niti v preostalih delih Ukrajine in začasna vlada Arsenija Jacenjuka je že napovedala decentralizacijo s prenosom odločanja na regije in druge lokalne skupnosti, vendar ne na področjih, ki bi bila zametek federalizacije. Ta je za Kijev ruski trojanski konj, zajet tudi v pogojih za rešitev ukrajinske krize, ki jih je sredi tega meseca objavilo rusko zunanje ministrstvo.
