Kot je še dejal Dodik pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, sam ni opazil, da bi imel »Karadžić namere«, za katere je obtožen, to pa je »trajna odstranitev nesrbskih prebivalcem z območij BiH, za katera so Srbi trdili, da imajo do njih pravico«.
Izetbegović postavil temelj za spopad na ozemlju BiH
»Nikoli na niti eni seji skupščine nisem slišal, da ste kaj takega zahtevali, niti da ste vključeni v tovrstne podvige, še posebej ne v zločinske,« je še dejal Dodik, ki je v Haag pripotoval z letalom srbske vlade.
Pred sodiščem je še poudaril, da je bila namera ZDA in Izetbegovića, da »prevzamejo pristojnosti za upravljanje z BiH«.
»Čeprav sem bil zunaj Srbske demokratske stranke, sem menil, da je bila Izetbegovićeva politika nevarnih namer in da je on postavil temelj za spopad na ozemlju BiH,« je še dejal Dodik, ki je bil po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v začetku 90. let minulega stoletja član opozicijske Zveze reformnih sil Jugoslavije, na čelu katerih je bil zvezni premier Ante Marković.
Bremeni ga tudi obtožnica genocida v Srebrenici
Karadžića haaška obtožnica bremeni genocida v Srebrenici, preganjanja nesrbskega prebivalstva z območja BiH, nasilje nad civilisti med obleganjem Sarajeva in za zajetje pripadnikov modrih čelad za talce.
V zahtevi za Dodikovo pričanje je Karadižić po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina navedel, da bo ta priča pokazala, da ni bilo skupnega zločinskega podviga, katerega cilj bi bil izgon muslimanskega prebivalstva z območja Republike srbske.
