Amerika se v zadnjih letih sooča s pravo epidemijo množičnih streljanj. Od tragičnega streljanja na osnovni šoli Sandy Hook decembra 2012, ko je umrlo 20 otrok in 6 odraslih, se jih je zvrstilo že kar 74. Ameriške oblasti in medijska javnost že vrsto let poskušajo ugotoviti, kako bi lahko preprečili podobne tragične dogodke. Nekateri politiki, kot sta trenutni predsednik ZDA Barack Obama in nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg se močno zavzemajo za več nadzora nad trgom s strelnim orožjem in omejevanjem dostopnosti, medtem ko velik del ameriške politične pokrajine na obeh polih močno zagovarja pravice do strelnega orožja in pogosto nasprotuje tudi preverjanju primernosti potencialnih kupcev. Odgovornost za razširjenost tragičnih dogodkov se zato pogosto preusmerja s splošne zasičenosti s strelnim orožjem v posameznih predelih ZDA in predlogov organizacij kot je ameriška Narodna zveza strelnega orožja (NRA), naj se proti strelskim pohodom borijo s še več orožja ter naj strelno orožje nosijo tudi učitelji v šolah, na druge družbene pojave.
V tem kontekstu so po tragediji na srednji šoli Colombine leta 1999 mnogi krivili glasbo Marilyna Mansona in zasedbe Rammstein, pogosta tarča kritik pa so bile v zadnjih desetletjih tudi nasilne video igre. V zadnjem času se je pozornost obrnila tudi na spletne in druge medije, ki naj bi storilcem z objavo njihovih dejanj pripomogli do slave in tako spodbudili k vse brutalnejšim strelskim pohodom. Predvsem splet in spletne platforme za objavljanje video posnetkov so bila mesta, kamor so bodoči morilci objavili svoje zadnje sporočilo svetu, v katerem so obrazložili razloge za svoja dejanja. Raziskovanje spleta za grozečimi objavami je posledično postalo precej pomemben del preprečevanja podobnih tragedij, včasih se pa zdi, da gre to preprečevanje vseeno korak predaleč.
Tri leta in pol zapora zaradi interpretacije in brez naklepa
To bi lahko rekli za primer Anthonyja Elonisa iz Pennsylvanie, ki ima dolgo zgodovino objavljanja razgretih in verjetno slabo premišljenih objav na svojem facebook profilu, v katerih jezno piše, da bi rad ustrelil svojo nekdanjo ženo, streljal po osnovni šoli, povzročil tragedijo v zabaviščnem parku, v katerem so ga odpustili, prerezal vratova svoje sodelavke in agentke FBI …
Seznam njegovih spornih objav je resnično dolg, a kljub temu Elonis nikdar ni izvedel niti enega od naštetih dejanj. Kljub temu je zadnja tri leta in pol preživel v zaporu zgolj zato, ker je grožnje zapisal prek spleta, najvišja zagrožena kazen pa je kar 20 let. Ameriško vrhovno sodišče bo te dni ponovno ocenilo, če so izrečene grožnje, ki jih posamezniki izrečejo prek spleta, dovolj za zaporno kazen, že če se tarča grožnje počuti ogrožena, ali je treba vzpostaviti tudi naklep zagroženega dejanja.
Elonisova obramba se že od samega začetka sklicuje, da je šlo zgolj za razgreto komentiranje in objavljanje na svojem facebook profilu, sodišče pa se je odločilo, da ni pomembno, če so objave resne grožnje, temveč da je dovolj, če jih »razumna oseba interpretira kot grozeče«. Obramba je nato v peticiji vrhovnemu sodišču zapisala, da je sodišče njegove objave vzelo iz konteksta, da v objavah ni dal povezav do profila svoje bivše žene, sodelavke ali FBI, kar naj bi bil dokaz, da grožnje niso bile izrečene neposredno.
Na kocki je svoboda govora
V zadnjem podobnem primeru iz leta 2003 (Virginia proti Black) je vrhovno sodišče odločilo, da je sežiganje križa na shodu Ku Klux Klana dovoljeno kot oblika svobode političnega izražanja, medtem ko je sežiganje križa na sosedovem travniku namerno ustrahovanje in zločinska grožnja. Sodišče bo tako moralo tudi v tem primeru odločati, kaj je bolj pomembno: kako je neko sporočilo razumljeno ali kaj je naklep za sporočilom.
»V tem trenutku je precej strahu glede groženj prek spleta,« je za Forbes povedal Hanni Fakhoury, odvetnik neprofitne fundacije Electronic Frontier, ki se bori za svoboščine v digitalnem svetu. »Zdi se, da drugi amandma ustave postavljamo pred prvega.«
Povedal je še, da v ZDA že zelo dolgo tolerirajo neumni govor in da splet tega ravnovesja ne bi smel porušiti. »Potrebujemo celosten pristop, ne zgolj, da greš v zapor, če groziš prek spleta,« dodaja Fakhoury. »Naklep mora šteti. V spletni dobi mora biti to še toliko bolj pomembno, ker je tako lahko objaviti neumnosti prek spleta. Nočemo izgubiti pravice do svobode govora.«
Opozoril je tudi, da je zadnji množični pokol v ZDA izvedel 22-letni Elliot Rodgers, ki je uspel kupiti orožje, čeprav je bil duševni bolnik, in dodal, da bi morale spletne grožnje predstavljati prvi korak policijske preiskave, ne pa že točko na kateri se prične sodni pregon.
