General Keith Alexander je tujini, predvsem Evropi, kjer pravico do zasebnosti jemljejo malce bolj resno kot v ZDA, zagotovil, da so preprečili tudi nekaj napadov na stari celini. Med drugim načrtovani napad na danski časopis, ki je objavil karikature preroka Mohameda. Skupaj naj bi s pomočjo dveh tajnih programov nadzora, ki ju je razkril nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden, preprečili 50 terorističnih napadov.

Med drugim tudi naklep napada na newyorško borzo. Obveščevalci so doslej že razkrili, da so uspeli preprečiti napad na newyorško podzemno železnico in ujeti terorističnega finančnika znotraj ZDA, ki je nabiral denar za teroriste v Somaliji.

Preberite še: Oče Edwarda Snowdena: “Sin, vrni se domov in se sooči s pravico”

Prepričeval je prepričane

Alexander je v odboru za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma kongresa prepričeval prepričane, saj člani odbora poznajo delo obveščevalnih agencij in jim izdajajo dovoljenja ter zagotavljajo finance. Tako demokrati kot republikanci so družno zagovarjali tajni nadzor in napadali Snowdena, da je ogrozil nacionalno varnost in življenja Američanov.

Alexander je govoril širšemu ameriškemu občinstvu, saj je bilo zaslišanje javno in pred kamerami, kar je za tovrstno početje precej nenavadno. Zagotovila, da obstajajo varovalke, so bila sicer namenjena le Američanom. NSA je bila ustanovljena leta 1952 z namenom, da vohuni za komunikacijami po vsem svetu, tako da nadzor nad tujci zunaj ZDA ni bil nikoli problem.

Za nadzor nad tujci znotraj ZDA kot tudi domorodnimi vohuni za tuje sile pa je bilo od leta 1978 potrebno pridobiti dovoljenje posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), ki se danes ubada predvsem z izdajanjem dovoljenj za nadzor nad terorističnimi osumljenci.

Obama: Pogovorom nihče ne prisluškuje

Kar je malce nerodno za vrh ameriških obveščevalnih služb, ki ostaja skoraj izključno moški krožek, je Snowdenovo razkritje obstoja programa nadzora nad telefonskimi pogovori Američanov. Predsednik ZDA Barack Obama zagotavlja, da pogovorom nihče ne prisluškuje, ampak podatke zbirajo le za ugotavljanje vzorcev, na primer, če nekdo pogosto kliče določene številke, ki so sumljive.

Prisluškovanje, za katero je potrebno dobiti nalog sodišča Fisa, se lahko začne šele, ko obstaja neka podlaga. Glavni pravnik v uradu nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti Robert Litt je v kongresu povedal, da NSA ne sme snemati telefonskih pogovorov znotraj ZDA, četudi je eden od udeležencev nekdo, ki so ga snemali na tujem.

Če po nesreči kaj posnamejo, morajo to odstraniti

Če jim kljub temu kaj uspe posneti po nesreči, potem morajo to odstraniti iz sistema. Kar je bilo napak, se potem poroča Fisa, ki sprašuje, zakaj in kako in po pojasnilu zabiča, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi.

Snowden, ki se skriva v Hongkongu, je po razkritju programov nadzora nad telefonskimi klici in internetom dejal, da je imel dostop do vseh mogočih informacij o dobesedno komerkoli. Namestnik direktorja NSA Chris Inglis je zagotovil, da obstaja le deset ljudi, ki lahko odobrijo širitev nadzora nad ameriškimi državljani. Če odkrijejo, da sumljiva oseba ni nepridiprav, potem morajo vse zbrane podatke o njem uničiti.