General Alexander je zatrdil, da so s takšnim nadzorom uspeli ustaviti na ducate terorističnih napadov doma in na tujem. Natančne podatke o tem bo kongresu posredoval v tednu dni, je napovedal.
Razkriti programi so po njegovih besedah nujni, ker dopolnjujejo druge, o katerih ni govoril. Američane je pozval, naj zaupajo vladi, in zagotovil, da skušajo pristojne vladne agencije obenem zaščititi ljudi in državo ter državljanske svoboščine, kot je pravica do zasebnosti.
Direktor vohunske agencije, ki je pred izbruhom vojne proti terorizmu nadzirala le tujce, je dejal, da se nadzor izvaja pod strogimi pravili in odgovorno. Razkritja programov zmanjšujejo zmogljivosti vlade za obrambo pred terorizmom in zdaj so ZDA skupaj z zavezniki po njegovih besedah manj varne kot pred dvema tednoma.
Alexander je dejal, da bodo teroristi, če poznajo način delovanja ameriških obveščevalnih agencij, z napadi uspeli in Američani bodo umirali. »Raje vidim, da me kritizirajo, ker domnevno nekaj prikrivam, kot pa, da ogrozim varnost države,« je dejal.
Šlo naj bi zgolj za zbiranje in analizo podatkov o telefonskih klicih
Alexander je v senatu večinoma naletel na razumevanje, vendar pa Ameriška zveza za državljanske svoboščine ACLU ne sprejema argumentov predstavnikov vlade in je na sodišču v New Yorku vložila tožbo z zahtevo, naj se sporni programi ukinejo.
Predsednik ZDA Barack Obama in njegovi podrejeni sicer trdijo, da nihče ne prisluškuje telefonskim pogovorom Američanov, ampak le zbirajo in analizirajo podatke o telefonskih klicih, da bi ugotovili, če kdo komunicira s teroristi.
Obstoj programov sta prejšnji teden razkrila časopisa Guardian in Washington Post po zaslugi nekdanjega pogodbenika NSA Edwarda Snowdena. Ta je sicer dejal, da je imel kot pogodbenik NSA dostop do vseh mogočih podatkov o komer koli, vključno s predsednikom ZDA.
Snowdenova razkritja so zaostrila odnose med Kitajsko in ZDA
Nacionalni Kitajski časnik China Daily poroča o tem, da bi se zaradi ogrožene spletne varnosti lahko zaostrili odnosi med ZDA in Kitajsko in da je povečano nadzorovanje s strani ZDA neupravičeno. Kitajska svari, da bo razkritje spletnega nadzorovanja s strani ameriških varnostno-obveščevalnih agencij vplivalo na nadaljnji razvoj vezi med državama in zaostrilo odnos glede spletne varnosti.
Kot rečeno so v časniku China Daily predstavili prve uradne odzive v nacionalnem mediju, medtem ko se Kitajska spoprijema s prisotnostjo Edwarda Snowdena v Hong kongu. Članek v omenjenem časniku, ki citira enega od analitikov, piše o tem, da bo »masovni globalni nadzorni program ZDA zagotovo omadeževal podobo Washingtona v tujini« in poroča o tem, da Washington v zadnjem času izvajal spletne vdore v tuje vlade, tudi Kitajsko. »Opazovalci pravijo da bi to, kako se trenutno stvari obravnava, lahko ogrozilo dobre odnose med Pekingom in Washingtonom, glede na to, da je Snowden trenutno na Kitajskem ozemlju in da je odnos med državama konstantno ogrožen zaradi kibernetske varnosti,« piše China Daily.
Hong Kong se še ni uradno opredelil glede Snowdenovega primera
Včeraj je Snowden prvič, odkar je razkril, da je vir izdajanja zaupnih informacij povezanih z NSA, dal intervju za South China Morning Post, v katerem je poudaril, da se ne skriva pred oblastmi in da zaupa v pravni sistem v Hong Kongu. Snowden trdi, da so ZDA vdirale v spletne sisteme javnih uradnikov, univerz, podjetij in študentov v Hong Kongu in na Kitajskem od leta 2009. V intervjuju je Snowden zatrdil, da je te podatke javnosti razkril zato, da bi pokazal »hinavščino ameriške vlade, ki trdi, da si za tarčo ne jemlje civilne infrastrukture, za razliko od njihovih nasprotnikov.« Sicer pa se vlada v Hong Kongu še ni javno opredelila glede Snowdenovega primera.
»Opazili smo poročila o tem. Žal pa nimamo nobenih podatkov, ki bi jih lahko ponudili,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying.
Je pa hkrati poudarila, da Kitajska »nasprotuje vsem oblikam kibernetskih napadov« in odločno zagovarja ustrezno varnost na tem področju. O tem namerava voditi »konstruktiven dialog z vpletenimi državami«, je še dejala.
