Slovenski veleposlaniki in drugi diplomati ter vodstvo zunanjega ministrstva so se včeraj na Brdu pri Kranju zbrali na tridnevnem posvetu slovenske diplomacije, da bi deloma za odprtimi, večinoma pa za zaprtimi vrati pregledali izzive in prednostne naloge slovenske zunanje politike v novem letu. Gre tako za velika svetovna krizna žarišča, ki posredno ali neposredno vplivajo na državo, kot za bolj domača vprašanja: odnose s sosedami in velesilami, gospodarsko diplomacijo, politiko do zahodnega Balkana, nasledstvo SFRJ ali priznavanje Palestine.
Konec zapiranja veleposlaništev
Posvet diplomatov je devetnajsti po vrsti. Udeležuje se ga 48 veleposlanikov oziroma drugih vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev od skupno 56. To vsakoletno januarsko srečanje daje diplomatom okvirne smernice dela v novem letu glede na prednostne naloge, ki jih zastavijo na zunanjem ministrstvu. Vendar to ni samo posvet o aktualnih temah in nalogah diplomacije. Včeraj je bilo v kongresnem centru slišati številne pozdrave starih znancev, ki se niso videli dolgo časa. »Srečanje je tudi priložnost, da se veleposlaniki med seboj vidimo, izmenjujemo izkušnje in slišimo drug drugega, kar je včasih posebno koristno, saj priložnosti ni vselej veliko. Predvsem pa je koristno, da pridejo na srečanje tudi najvišji predstavniki države, da diplomati dobimo signal, da država resno gleda na naše delo,« pravi veleposlanica v Franciji Veronika Stabej.
Med najvišjimi predstavniki države je diplomate včeraj nagovoril premier Miro Cerar in ocenil, da je za uspešno nastopanje Slovenije na mednarodnem prizorišču ključna verodostojnost, ki pa se najprej gradi doma: s finančno disciplino, izpolnjevanjem obveznosti, skrbjo za okolje ali odpravo vpliva neformalnih omrežij na gospodarstvo. Diplomacija lahko po njegovem veliko pripomore pri seznanjanju tujine s pozitivnimi signali v gospodarstvu ter »lahko odločilno prispeva k še večjemu prodoru naših izvoznikov na tuje trge in k povečanju zanimanja tujih vlagateljev za trajnostne naložbe pri nas«.
Napovedal je tudi, da Slovenija ne bo več zapirala veleposlaništev, nasprotno naj bi sčasoma širila diplomatsko-konzularno mrežo, a šele, ko bodo to dopuščale javne finance. O teh bo danes pred diplomati govoril tudi finančni minister Dušan Mramor. Predstavljanje gospodarskega in javnofinančnega položaja Slovenije je po letih krize pač še bolj postal del vsakdana diplomatov v stikih s tujimi sogovorniki.
Gospodarska diplomacija in načela
Diplomate bo danes nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor, jutri pa predsednik državnega zbora Milan Brglez. Včeraj je posvet odprl zunanji minister Karl Erjavec, ki je kot eno prednostnih tem letošnjega posveta omenil tudi usklajevanje vrhov oblasti na področju zunanje politike, kot ključno prednostno nalogo pa gospodarsko diplomacijo, pri kateri Cerar opozarja, da mora tudi ta »dosledno stati v okviru naše načelne zunanje politike«.
Kakšna bodo ta načela, bo zapisano v deklaraciji zunanje politike, ki naj bi jo po letih priprav marca potrdili v državnem zboru, nato pa sprejeli še podrobnejšo strategijo zunanje politike. Z njima bi diplomati dobili v roke dokument, kjer bi bile zapisane temeljne smernice njihovega delovanja in srednjeročne prioritete države v zunanji politiki.
Erjavec je med večjimi izzivi v tem letu omenil tudi vprašanje priznanja Palestine. Odbor za zunanjo politiko državnega zbora je novembra sprejel sklep, da vlada predlog o priznanju pošlje v državni zbor. O priznanju Palestine razmišlja več evropskih držav, potem ko je to jeseni storila Švedska, ki je obenem znatno povečala finančna sredstva za Palestino, na drugi strani pa v Izraelu blažila negativne učinke priznanja z vzpostavitvijo programa javne diplomacije, kot pravi veleposlanica v Izraelu Alenka Suhadolnik. Po njenih besedah dosegata Slovenija in Izrael v zadnjem času rast gospodarske menjave, naložb ter turizma. »Vse to v primeru priznanja ne bo odsekano, bodo pa številke drugačne,« ocenjuje. Vodja slovenske predstavniške pisarne pri palestinskih oblasteh v Ramali Jure Rifelj pa pravi, da bi bilo priznanje koristno, če bi pospešilo razvoj dogodkov v smeri oblikovanja dveh držav.
