Na davčni upravi poudarjajo, da gre za ocene, ki so jih pridobili na podlagi primerjav davčnih obračunov vzorčnega dela davčnih zavezancev. Končne rezultate o tem bodo objavili, ko bodo pregledali vse davčne obračune in prijave davka na dobiček.

Glavni razlogi za lansko uveljavitev hrvaškega zakona o fiskalizaciji so bili boj proti sivi ekonomiji, davčnim utajam in nelojalni konkurenci ter uvajanje reda v gotovinskem poslovanju. Do sredine leta so tako postopno uvedli davčne blagajne za različne kategorije davčnih zavezancev.

V gostinstvu za 40 odstotkov več prometa

V gostinstvu so potem zabeležili za 40 odstotkov več prometa v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Trgovci so lani prijavili za 14 odstotkov več prometa kot v letu pred uvajanjem davčnih blagajn, odvetniki pa slabih pet odstotkov več.

Ravno številni gostinci, trgovci in odvetniki so bili med najbolj glasnimi nasprotniki uvajanj davčnih blagajn. A so se vsi morali sprijazniti s fiskalizacijo, če so želeli nadaljevati delo.

Davčna uprava je objavila tudi prve izide fiskalizacije za letošnji januar, v katerem so gostinci prijavili za 4,6 odstotka oz. 17 milijonov kun (2,2 milijona evrov) več prihodkov kot januarja lani. Promet trgovcev se je zvišal za 2,4 odstotka, odvetnikov pa za 6,5 odstotka. Na davčni upravi poudarjajo, da so te številke pričakovane.

Davčnim blagajnam so naklonjeni

Raziskave javnega mnenja so lani pokazale, da so Hrvati zelo naklonjeni uvedbi davčnih blagajn. Tako je v raziskavi oglaševalske agencije GfK podporo uvajanju davčnih blagajn izrazilo 93 odstotkov vprašanih.

Tudi idejni začetnik fiskalizacije, finančni minister Slavko Linić, je med najbolj priljubljenimi hrvaškimi politiki predvsem zaradi uvajanja davčnih blagajn.