Lani julija, ko je bila svetovna javnost še osupla nad odkritji Edwarda Snowdna, je nemško ministrstvo za notranje zadeve podjetju De-Cix v Frankfurtu, ki upravlja največje spletno vozlišče na svetu, postavilo dve vprašanji.
Ali kaj vedo o sodelovanju njihovega podjetja z ameriškimi, britanskimi ali drugimi tajnimi službami in ali kar koli vedo o delovanju omenjenih tajnih služb na njihovih spletnih mrežah. Podjetje je odgovorilo, da se ne dogaja nič od omenjenega, odgovorni so javno izjavili, da lahko izključijo možnost, po kateri bi lahko tuje tajne službe prišle do podatkov v njihovi mreži.
Američani v mreži, to ni mogoče
Ministrstvo za notranje zadeve je takšen odgovor naslednjega dne poslalo kabinetu kanclerke Merklove in zagotovilo, da nič ne kaže na to, da bi podatki z nemškega spletnega vozlišča odhajali v roke ameriške tajne službe. Toda, ker je Frankfurt največje komunikacijsko središče v Evropi in križišče mednarodnega spletnega prometa, so njegovo delovanje dali tudi na dnevni red seje nadzornega telesa v parlamentu, ki je zadolžen za pregled delovanja tajnih služb.
Tudi njim so iz Frankfurta prijazno odgovorili, da sicer nemška tajna služba BND nadzoruje del komunikacij, ki tečejo prek omenjenega vozlišča, vendar NSA pri tem ni vključen. Odgovor je bil sicer pravilen, NSA ni vključen sedaj, toda nihče ni omenil, da je nemška tajna služba podatke, ki jih je pridobila prek omenjenega spletnega vozlišča med letoma 2004 in 2007 v resnici posredovala Američanom. Resda naj pri tem ne bi šlo za podatke o nemških državljanih.
Povsem mogoče je, da celo podjetje, ki je upravljalo z vozliščem, ni vedelo, za kaj se uporablja njihova tehnologija. Še ta teden je namreč direktor podjetja zagotavljal, da tako notranje kot tudi tuje tajne službe ne morejo imeti dostopa do spletnega vozlišča. To lahko celo drži, toda uredništvo nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung, ki je razkrilo omenjeno sodelovanje, ima v rokah dokumente, ki dokazujejo, da je ameriška tajna služba NSA do podatkov s te mreže nekako prišla in je vsaj omenjena tri leta obstajalo tudi tesno sodelovanje nemške in ameriške tajne službe.
Schröder zagotovil vso podporo
To sodelovanje se je začelo v času rdeče-zelene vlade kanclerja Gerharda Schröderja in v času ameriške vojne proti terorizmu po terorističnem napadu enajstega septembra leta 2001. Po teh napadih je kancler Gerhard Schröder ameriškim partnerjem zagotovil »neomejeno solidarnost«, še posebej zato, ker sta kar dva od atentatorjev prišla iz Nemčije.
Šef kabineta kanclerja in koordinator delovanja tajnih služb je bil tedaj Frank Walter Steinmeier, tedanji minister za notranje zadeve Otto Schilly pa je varnostne oblasti spodbudil k tesnejšemu sodelovanju z Američani. V tistih časih je rdeče-zelena vlada spravila skozi parlament kar nekaj sporazumov in dogovorov, ki so zadevali nadvse občutljivo posredovanje podatkov.
Zakaj je sodelovanje tajnih služb potekalo le do leta 2007, ni mogoče ugotoviti, vse pa kaže, da se je zdelo vladi tedaj že kanclerke Merklove politično preveč občutljivo. Ameriška tajna služba NSA je sicer protestirala, ker so Nemci prekinili sodelovanje, a v Berlinu so vztrajali pri odločitvi.
