Testiranje raket
Kljub temu da so predstavniki izraelskih oblasti sprva trdili, da »niso zaznali« nobene izstrelitve na vzhodu Sredozemlja, je po poročanju Reutersa Izrael pozneje sporočil, da so skupaj z ZDA (ki so prav tako sprva zanikale vsakršno povezanost z izstrelitvijo) izvedli skupno testiranje raket. Namen testiranja je bil preveriti delovanje izraelskega sistema za protiraketno obrambo Hetz-2.
Izraelsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so testiranje izvedli ob 9.15 po lokalnem času (6.15 po univerzalnem koordiniranem času GMT), približno takrat, ko je ruski radar po poročanju ruske državne tiskovne agencije RIA zaznal izstelitev dveh balističnih objektov v Sredozemlju. Do priznanja je prišlo, potem ko so o izstrelitvah v okviru skupnih ameriško-izraelskih vojaških vaj poročali izraelski mediji.
Predstavniki ameriških oblasti so pred tem prav tako zagotovili, da raket ni izstrelilo nobeno ameriško letalo ali ladja. Tudi po sporočilu Izraela, da je šlo za skupne vaje, je ameriška mornarica v sporočilu za javnost zatrdila, da z njihovih ladij v Sredozemlju ni bila izstreljena nobena raketa - niso pa zanikali, da so ZDA skupaj z Izraelom izvajale testiranja raket.
Raketi je zaznal ruski radar
Raketi naj bi bili izstreljeni iz osrednjega dela Sredozemlja, usmerjeni pa sta bila proti kopnemu na vzhodu. Sistem za zgodnje opozarjanje pred raketnimi napadi je lociran v mestu Armavir na jugu Rusije. Upravljajo ga ruske zračne obrambne sile, pokriva pa Bližnji vzhod.
Ruske tiskovne agencije in mediji ne poročajo, kdo je izvedel napad in ali so zaznali kakršnokoli eksplozijo, je pa obrambni minister Sergej Šojgu o izstrelitvi že obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Rusko veleposlaništvo v Siriji je hitro sporočilo, da ni opaziti nobenega znaka, da se je v Damasku zgodil raketni napad ali da je odjeknila kakšna eksplozija, poroča Reuters. Zveza Nato je medtem sporočila, da »preverja poročila« o izstrelitvi. Britansko obrambno ministrstvo je javilo, da so bili o izstrelitvi obveščeni, vendar pa da pri njej niso sodelovali.
Spomnimo ...
Rusija nasprotuje vsakršni vojaški intervenciji v sirski državljanski vojni, rusko obrambno ministrstvo pa je izjemno kritično do namestitve ameriških bojnih ladij v Sredozemlju v bližini Sirije.
ZDA se pripravljajo na vojaški napad na Sirijo po napadu s kemičnim orožjem, ki so ga po njihovem prepričanju izvedle sile Bašarja al Asada. Damask zanika izvedbo tega napada.
Preberite še: V Siriji vsakih 15 sekund nov begunec; domove v dveh letih zapustilo 6,2 milijona beguncev
EU o Siriji: Najprej je treba počakati na poročilo ZN
Medtem ko so Pariz, Washington in generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen v minulih dneh izrazili prepričanje, da je režim Bašarja al Asada odgovoren za kemične napade v Siriji, in pozvali k odločnemu odzivu mednarodne skupnosti, v EU ostajajo previdni.
Pred končno sodbo o odgovornosti za kemične napade želimo počakati na končno poročilo ZN, je poudaril tiskovni predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Michael Mann. K temu je sicer dodal, da »nimajo dokazov o nasprotnem«.
»Mednarodno skupnost pozivamo k odločnemu ukrepanju ... A počakajmo najprej na sklepne informacije, še posebej na poročilo preiskovalcev ZN,« je dejal. »Pomembno je, da mednarodna skupnost deluje enotno in da se najde diplomatska rešitev,« je še izpostavil.
Hollande ne izključuje glasovanja o Siriji v parlamentu
Francoski predsednik Francois Hollande ne izključuje možnosti, da bo zahteval glasovanje parlamenta o sodelovanju Francije v morebitnem vojaškem posegu v Siriji, je danes izjavil minister za odnose s parlamentom Alain Vidalies. Kot je dejal za radio RTL, glasovanje v parlamentu »ni tabu tema za Francoisa Hollanda«. Toda parlamentarna razprava o krizi v Siriji v sredo bo minila brez glasovanja: »O čem pa bi glasovali v sredo?« se je vprašal minister. S tem je namignil, da bo francoski parlament z glasovanjem počakal na ameriški kongres, ki bo o morebitnem posredovanju v Siriji razpravljal 9. septembra.
Francoska ustava sicer določa, da predsednik republike obvesti parlament o svoji odločitvi o vojaškem posredovanju v tujini najmanj tri dni pred njegovim začetkom, ne terja pa glasovanja v parlamentu.
Tudi premier Jean-Marc Ayrault v ponedeljek ni izključil možnosti glasovanja v parlamentu po razpravi v Siriji. »Predsednik se bo odločil, ali glasovanje, ki ga ustava ne zahteva, bo,« je dejal. Je pa zatrdil, da bo razprava v sredo brez glasovanja, saj končne odločitve o posredovanju v Siriji ne bo sprejel francoski predsednik, temveč se bo oblikovala koalicija.
Francija sicer ne namerava posredovati sama. "Če bo ameriški kongres zavrnil posredovanje, Francija ne bo šla sama," je v ponedeljek zatrdila predsednica odbora francoskega parlamenta za obrambo Patricia Adam.
