Vsakršna tovrstna sprememba pa zahteva odločitev 25 držav članic komisije za zaščito živih, morskih virov na Antarktiki (CCAMLR). CCAMLR je bila ustanovljena leta 1982, da bi zaščitili morska živa bitja na Antarktiki. Združeni narodi so se zavezali, da bo 10 odstotkov svetovnih priobalnih voda in oceanov postalo zaščitenih do leta 2020. Trenutno sta zaščitena le dva odstotka morja.
Lani novembra članom CCAMLR, med katerimi so Evropska Unija, Norveška, Kitajska, Avstralija in Nova Zelandija, ni uspelo priti do dogovora glede določanja zaščitenih območij morja. Ovira so bili predvsem spori glede znanstvenih raziskav, trajanja dobe zaščite, in nepripravljenosti nekaterih, da bi preprečili komercialni dostop do ribolovnih območij.
Z novim krogom pogovorov so začeli danes v Bremerhavnu, kjer bodo razpravljali o predlogu, ki sta ga podprli ZDA in Nova Zelandija, gre pa za zaščito Rossovega morja, ki je kar 7-krat večje od površine Nemčije, ter o predlogu, ki so ga podprle Evropska unija, Francija in Avstralija, glede zaščite morja na vzhodu Antarktike. »Rossovo morje je eno zadnjih velikih območjih morske divjine na Zemlji. Je dom enkratnemu in produktivnemu ekosistemu,« je ameriški State Department zapisal v izjavi. »Je tudi naravni laboratorijih za znanstvene raziskave, s pomočjo katerih vse bolje razumemo klimatske spremembe, naše oceane in naš svet,« so še dodali.