Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo tudi jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan.
Papežev blagoslov ob veliki noči sporočilo miru
Papež Frančišek je danes v Vatikanu ob veliki noči podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu Urbi et Orbi, v katerem je molil za mir po svetu in nov duh sprave. Med drugim je molil za politično rešitev v Siriji, za spravo na Korejskem polotoku ter za otroške talce, ki jih zadržujejo skrajneži v Nigeriji.
Papež je v blagoslovu omenil tudi konflikte v Maliju, Srednjeafriški republiki, na vzhodu Demokratične republike Kongo in v Nigeriji. Kot je dejal, svetovni mir ogroža predvsem egoizem, ki ga spodbujajo trgovanje z mamili in ljudmi ter "nepravično izkoriščanje naravnih virov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trgovino z ljudmi je označil za najbolj razširjeno obliko suženjstva v 21. stoletju. Jezusa pa je prosil, naj spremeni vojno v mir in maščevanje v odpuščanje.
Spomnil se je tudi Izraela in Palestine ter Sirije
Frančišek se je v blagoslovu spomnil tudi Izraelcev in Palestincev, ki da se "trudijo najti pot do sporazuma", Iraka, molil pa je "predvsem za Sirijo, njene prebivalce, ki trpijo zaradi nemirov, in številne begunce, ki čakajo na pomoč in tolažbo". Koliko krvi in trpljenja bo potrebno, preden se bo v Siriji našla politična rešitev za krizo, se je vprašal.
Papež je spomnil tudi na Jezusovo vstajenje, ki pomeni, da "je ljubezen Boga močnejša od zla in smrti. Pomeni, da lahko ljubezen Boga spremeni naše življenje in omogoči, da puščavski deli našega srca vzcvetijo," je dejal papež, ki je opomnil, da pa mora človek predvsem prečkati puščavo v sebi.
"Kristus je vstal! Želim, da to sporočilo doseže vsako hišo in družino, predvsem pa tiste, ki najbolj trpijo, in tiste v bolnišnicah in zaporih," je dejal papež z balkona bazilike svetega Petra. "Jezus, ki je vstal od mrtvih, prinaša tolažbo žrtvam naravnih katastrof in nas spreminja v odgovorne varuhe stvarstva," je poudaril papež.
Spregovoril le v italijanščini
Frančišek se je sicer odrekel dolgoletni tradiciji in kratkih velikonočnih pozdravov ni izrekel v več deset jezikih, ko je bil doslej običaj, temveč je vesele velikonočne praznike vernikom zaželel le v italijanščini.
Pred blagoslovom je Frančišek vodil osrednjo velikonočno mašo, ki jo je po navedbah Vatikana na trgu sv. Petra spremljalo približno 250.000 ljudi. Po maši je papež obkrožil trg v papamobilu, da bi pozdravil vernike.
Slovesnosti v Sveti deželi
Slovesnosti ob veliki noči danes potekajo tudi v Sveti deželi. V baziliki Božjega groba v Jeruzalemu je mašo vodil latinski patriarh Fuad Tval, ki je najvišji predstavnik Katoliške cerkve v Sveti deželi. Bazilika po izročilu stoji na mestu križanja in vstajenja Jezusa Kristusa.
Cerkveni poglavarji so v velikonočnem sporočilu pozvali k miru med državami. "Molite predvsem za situacijo v Siriji, Libanonu, Palestini, Izraelu, Egiptu in Iraku ter vsepovsod, kjer prihaja do političnih nemirov," so zapisali v sporočilu.
Po navedbah izraelskega ministrstva za turizem je zaradi krščanskih in judovskih praznikov v teh dneh v državo pripotovalo približno 150.000 turistov. Izraelska policija je bila ob velikonočnih slovesnostih tudi danes v pripravljenosti, a do večjih incidentov ni prišlo.
Stres: Razočaranja in strahovi se zadnje čase plazijo tudi po naši domovini
Ljubljanski nadškof metropolit Stres je v pridigi pri velikonočni maši v Ljubljani dejal, da so morali tudi apostoli prehoditi pot od nevere k veri. "Pravzaprav je bila zanje, ki so neposredno doživeli vso brezupnost, grozljivost in škandalozno katastrofo Jezusovega trpljenja in smrti, vera še težja, saj sta bila tudi njihov obup in razočaranje nad Jezusovim navideznim koncem neprimerno hujša," je dejal.
Razpoloženje na prvo velikonočno jutro, kot ga opisujejo evangelisti, je bilo po Stresovih besedah precej podobno našemu "zaradi različnih razočaranj in strahov, ki se zadnje čase plazijo tudi po naši domovini". "Naj tudi v ta naš sivi, borni in bedni trenutek odjekne zmagoslavno velikonočno sporočilo: 'Kristus je vstal!'" je pozval.
Turnšek: Kristus vse ljubi do konca
Mariborski nadškof metropolit Turnšek je pri današnji velikonočni maši v Mariboru vernike pozval, naj povedo, kaj "zaznavajo z očmi vere za različnimi krizami, kaj za sovražnim govorom, kaj za pohvalami, kaj za Kočevskim rogom, Teharjami in Barbarinim rovom in kaj za 'klicem dobrote', za velikodušnostjo vseh, ki so darovali za najbolj prizadete v lanskih poplavah in drugih stiskah in potrebah..."
"Za vsem prepoznavamo Kristusa, ki vse - žrtve in rablje, revne in bogate, tiste, ki sovražno govorijo, in tiste, ki blagoslavljajo - ljubi do konca," je dejal.
"Vidimo, kar vidimo v Jezusovi smrti, ko je z isto smrtjo, s katero so ga ljudje ubili, sam odrešil te iste ljudi. To je pogled in proces sprave, ki se prične pri žrtvi in konča pri rablju. Vstajenjska vera je potrebna tudi zato, da verjamemo, da se bo enkrat lahko to zgodilo tudi v naši domovini. Lahko pa se pri meni, v mojem srcu prične že zdaj," je dejal. Slovenija takšen pogled po njegovi oceni vedno bolj potrebuje.
Erniša: Beseda velike noči nas bodri in opogumlja
Evangeličanski škof Erniša pa je v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah dejal, da "nas beseda velike noči bodri in opogumlja, da ni potrebno, da bi v tem svetu in med nami vse bilo tako prazno, hladno, nevljudno". V luči teh besed je treba sprejeti vsebino velike noči, ki je zapisana življenju in ne smrti, torej življenju, ki pa svoj pravi smisel in namen doseže v povezanosti s sočlovekom, je poudaril.
"S posebno pozornostjo moramo zato ob teh praznikih misliti in medse sprejeti tiste, ki težko živijo in ki nimajo več moči, da bi krmilo življenja obrnili v pravo smer," je dejal.
Praznik veselja in upanja
Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. Verniki se na veliko noč pripravljajo s 40-dnevnim postnim časom, še posebej pa v zadnjem tednu pred praznikom, ko prebirajo tudi svetopisemske odlomke o Jezusovem trpljenju.
Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil pet tednov pozneje.
