Medtem ko predsednik Obama potuje po deželi in v svojih govorih pred pomembnimi jesenskimi odločitvami ameriški politični razred opozarja, da se kljub izboljšanju stanja gospodarstva še vedno slabša položaj srednjega razreda, je tokrat predsedniku prihitel na pomoč Associated Press. Tiskovna agencija je namreč včeraj objavila rezultate raziskave, ki jo je za univerzo Washington opravil profesor Mark Rank, strokovnjak za preučevanje revščine in družbene neenakosti v sodobni ameriški družbi. Rank je v svojem delu, ki bo v celoti objavljeno naslednje leto v Oxfordu, napovedal, da bo do leta 2030 kar 85 odstotkov odraslih in za delo spodobnih Američanov vsaj za nekaj časa izkusilo revščino. Medtem ko ameriški predsednik uporablja statistične podatke, s katerimi dokazuje, da dohodki srednjega razreda upadajo, čeprav volumen gospodarstva in nacionalno bogastvo še vedno naraščata, Rank uporablja bolj dinamično metodo raziskovanja, ki ne fotografira zgolj obstoječega stanja.
Ogroženi štirje od petih Američanov
Med kategorijo 85 odstotkov delovno sposobnih in ekonomsko ogroženih ljudi je Rank uvrstil vse tiste, ki so že ali pa še bodo prejemali dohodke, ki so nižji od praga revščine, ter Američane, ki so vsaj nekaj časa ali pa še bodo živeli od socialne podpore ali s pomočjo bonov za prehrano, ki jih obubožanim deli ameriška vlada. Upoštevajoč te dinamične kriterije trenutno kar 79 odstotkov ameriške delovne populacije pripada kategoriji ekonomsko ogroženih. Med prebivalstvom etničnih manjšin je ogroženih kar 90 odstotkov, število ogroženih pa najhitreje raste med belim prebivalstvom, ki je zdaj doseglo že 76 odstotkov. Raziskava zaradi tega med drugim vzpostavlja dilemo, kako pomagati ogroženim. V preteklosti je bila pomoč osredotočena na odstranjevanje rasnih razlik, ki so bile pogosta ovira za ekonomsko enakopravnost. Toda kako ukrepati in usmeriti socialno politiko v deželi, kjer je število gospodinjstev belih mater samohranilk že preseglo število enakih gospodinjstev med afroameriško populacijo? Podatek je izredno presenetljiv, saj je še do včeraj veljalo, da je največji socialni problem prebivalstva afriških Američanov prav odsotnost očetov – razlog, zaradi katerega njihovi otroci zapuščajo šole in podlegajo kriminalu na ulicah. Vladni programi bodo morali začeti upoštevati dejstvo, da belo prebivalstvo predstavlja največje število obubožanih, opozarjajo raziskovalci. Čeprav je stopnja revščine med etničnimi skupinami še vedno višja kot med belim prebivalstvom, pa 19 milijonov belih družin živi pod pragom revščine. To je kar 41 odstotkov od tistega prebivalstva, ki na leto zasluži manj kot 23.050 dolarjev za štiričlansko družino.
Statistika prikriva realnost
Metodologija raziskovanja, ki ne upošteva zgolj obstoječih statističnih podatkov, temveč v raziskavo vključuje tudi perspektivo ekonomske ogroženosti določenih socialnih kategorij, dokazuje, da je ameriško prebivalstvo veliko bolj obubožano, kot se dozdeva. Statistični podatkih navajajo, da pod pragom revščine živi 12,6 odstotka odraslih in za delo sposobnih Američanov. Rank trdi, da je realnejša njegova ocena, po kateri bo revščina vsaj enkrat v življenju oplazila 4 od 10 za delo sposobnih Američanov.
»Revščina, ni več 'njihov' problem, temveč je problem vseh 'nas' ne glede na etnijo,« trdi Rank, ko omenja armado nevidnih revežev, razkropljeno po majhnih mestih, podeželju in ameriškem predmestju, kjer nezaposlenost raste hitreje kot v velikih urbanih središčih. Michael Omidi z Inštituta za urbanizem v Kaliforniji dokazuje, da je 64 odstotkov od 49,7 milijona ameriških revežev prav na primestnih območjih. Od leta 1999 do 2010 je odstotek samomorov med Američani v starosti od 35 do 64 let narasel za 30 odstotkov. ZDA zaradi velikega števila (16 milijonov) otrok, ki živijo v revščini, capljajo na repu razvitih držav. Bolje od ameriških živijo celo grški otroci.