Kompromis, ki so ga minulo sredo dosegli veleposlaniki članic pri EU, članicam omogoča uveljavitev geografske izjeme med procesom odobritve gensko spremenjenih organizmov in po njej na osnovi meril, ki vključujejo cilje okoljske in kmetijske politike, so pojasnili viri pri EU.
To v praksi pomeni, da bo lahko članica zavrnila pridelavo GSO na svojem ozemlju iz razlogov, ki niso povezani zgolj z zdravjem, temveč bo lahko na primer svojo odločitev utemeljila tudi z razlogi, povezanimi z vplivom pridelave teh proizvodov na okolje.
Kompromis sicer določa, da bodo morale članice, ki se bodo odločile za prepoved pridelave GSO, dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov čez svoje ozemlje.
Parlament je zahteval ambicioznejše rešitve
Poleg tega kompromis vključuje klavzulo o pregledu direktive o okoljsko spremenjenih organizmih po štirih letih.
Ta kompromis naj bi potrdili okoljski ministri EU na zasedanju 13. junija. Če bodo ministri dosegli politični dogovor, bo ta izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna, saj je parlament zahteval ambicioznejše rešitve.
Sedaj se v EU prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda - Monsantova koruza MON810, in to v glavnem v Španiji. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolila pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.
