Parlament lahko o dogovoru odloča šele po tem, ko ga potrdi vlada. Medtem se v Bruslju pravkar začenja še ena izredna telefonska konferenca evroskupine, na kateri razpravljajo o programu pomoči za Ciper.
Dogovor s trojko posojilodajalcev - EU, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom - mora ciprsko vodstvo doseči najkasneje do ponedeljka, sicer bo otoška država ostala brez izredne likvidnostne pomoči ECB njenim bankam, kar bi najverjetneje vodilo v dokončen propad ciprskega bančnega sistema.
Vlada v Nikoziji ljudi medtem poziva, naj ne zapadejo v paniko. Kot zatrjuje, sporno obdavčenje bančnih vlog, ki je povzročilo pravi vihar na otoku in ki mu je parlament v torek rekel odločen ne, ni del novega načrta.
Jutranji krizni sestanek prinesel načrt B
O omenjenem načrtu B je ciprski državni politični vrh dosegel soglasje na jutranjem kriznem sestanku. Podrobnosti niso bile javno objavljene, tiskovni predstavnik vlade pa je razkril, da predvideva vzpostavitev posebnega investicijskega solidarnostnega sklada.
V javnost so poleg tega pricurljale informacije, da naj bi sklad med drugim oblikovali s sredstvi iz pokojninske blagajne ter vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru. Z zlatimi rezervami naj bi prispevala tudi ciprska centralna banka, jamstva za sklad pa bi lahko poskušali zagotoviti tudi z energetskimi viri, ki naj bi se skrivali pred obalami otoške države.
Sklad naj bi nato z nujnimi izdajami obveznic zbral sredstva za reševalni paket. Do potrebnih 5,8 milijarde evrov naj bi Ciper prišel še z nekaj ruske pomoči.
Bodo uvedli omejitve kapitalskih tokov?
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se v Nikoziji govori tudi, da naj bi vlada in parlament uvedla omejitve kapitalskih tokov. To bi namreč omogočilo čimprejšnje ponovno odprtje ciprskih bank, ki so zaprte že šest dni in naj bi se po dosedanjih napovedih znova odprle šele v torek.
Na Cipru pa so medtem vse glasnejše govorice, da poslovalnice druge največje banke Laiki ne bodo več odprle vrat. Banko naj bi bodisi združili z bolj zdravo Bank of Cyprus, bodisi bi jo spremenili v slabo banko, na katero bi prenesli tudi slabo premoženje drugih bank. Po poročanju medijev naj bi država jamčila za bančne vloge do 100.000 evrov.
Ciprska centralna banka je sicer danes te govorice zanikala. "To informacijo moram zanikati in zagotoviti ljudem, da iz centralne banke banki Laiki nismo posredovali nikakršnega takšnega sporočila," je poudarila tiskovna predstavnica centralne banke Aliki Stilianu. Zagotovila je še, da v banki Laiki ne bo izgube delovnih mest.
Cipru grozi finančna kazen zaradi evropske direktive o obnovljivih virih energije
Ciper, ki mrzlično išče rešitev pred bankrotom, je doletel nov udarec. Evropska komisija je Sodišču EU predlagala, naj Cipru naloži kazen, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesel direktive o obnovljivih virih energije. Komisija ocenjuje, da tej otoški državi do leta 2020 ne bo uspelo zagotoviti 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov.
Države članice EU so morale direktivo o obnovljivih virih energije, ki predvideva, da bodo države do leta 2020 20 odstotkov energije pridobile iz obnovljivih virov, v nacionalno zakonodajo prenesti do 5. decembra 2010. Komisija je opozorilo Cipru poslala že leta 2011 in 2012, a ni zaleglo.
Komisija je Sodišču EU danes zato predlagala, naj Cipru naloži dnevno kazen v višini 11.404,80 evra, dokler nacionalne zakonodaje ne bo uskladil z evropsko. Končna odločitev je v rokah Sodišča EU, ki lahko višino kazni tudi spremeni.
"Odločeni smo, da bomo do leta 2020 dosegli naše energetske in podnebne cilje, zato je ključno, da zakonodajo s področja obnovljivih virov energije uveljavimo v vseh državah članicah. Obnovljivi viri so rešitev za globalne podnebne spremembe, gospodarsko rast v Evropi in zagotavljanje varnosti dobave energije," je dejal evropski komisar za energijo Günther Oettinger.
Poleg Cipra je kazen doletela tudi Poljsko, ki ji grozi okoli 133.228,80 evra dnevne kazni. Komisija pri predlogih kazni upošteva velikost države ter dolžino in razsežnost kršitve. Če bo Sodišče EU kazen potrdilo, bo začela teči z dnem sodbe, prenehala pa bo, ko bosta državi izpolnili svoje obveznosti s prenosom zakonodaje.
EU naj bi od Cipra med drugim zahtevala kapitalske kontrole
Cipru naj bi predstavniki EU do torka naložili tri naloge. Kot prvo morajo ciprske oblasti oblikovati verodostojen načrt B za rešitev države pred kolapsom, kot drugo naj bi Ciper uvedel dolgoročne kapitalske kontrole za preprečitev odliva denarja z otoka, kot tretje pa naj bi se začele priprave za združitev dveh največjih ciprskih bank.
Banke na Cipru so zaprte do torka, pri čemer je ponedeljek praznik, vendar pa naj bi deponenti pri bankah že vložili naročila za umik več milijard evrov denarnih vlog, takoj ko bodo banke spet začele delovati.
Neimenovan vir pri EU, na katerega se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, je opozoril, da ciprskemu bančnemu sistemu grozi odliv sedmih milijard evrov, čeprav bi bil lahko scenarij še bolj resen.
Ta vir je pojasnil, da je odločitev za uvedbo omejitve kapitalskih tokov politična, vendar pa Cipru v primeru velikega odliva denarja z otoka grozi zlom bančnega sistema. Ciper v tem primeru ne bi mogel zagotoviti izplačila jamstev na denarne vloge, kar bi državo pahnilo v plačilno nesposobnost.
