Anastasiades, predsednik največje opozicijske stranke Disy, je v prvem krogu volitev pred tednom dni pobral 45,46 odstotka glasov in tako krepko prekosil izzivalce.

Malas, ki kandidira kot neodvisen kandidat s podporo zaradi krize v državi diskreditirane in nepriljubljene vladajoče komunistične stranke Akel, je v prvem krogu pobral 26,91 odstotka glasov.

66-letni Anstasiades je zmago pričakoval že v prvem krogu, a kljub temu pred tednom dni ni bil razočaran. "Današnji rezultat je zmaga sil, ki želijo, da Ciper obrne novo stran," je dejal pred privrženci. "Danes sem dobil močan mandat, da ohranimo evropsko usmerjenost Cipra," je dodal.

Sredi tedna pa je ostro napadel vlado, ki je po njegovem mnenju Ciper postavila v izjemno zahteven položaj, saj mu ni ostalo nič več moči. "Že v preteklosti smo premostili velike težave, s trdim delom nam lahko uspe," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

45-letni Malas je na drugi strani svojega izzivalca obtožil, da je pripravljen "kapitulirati" in izpolniti vsakršne zahteve mednarodnih posojilodajalcev, s tem pa državo potisniti še globlje v recesijo. A Malasu naj bi na volitvah kazalo slabo.

Računal je namreč na podporo tretje uvrščenega v prvem krogu, sredinskega Giorgosa Lilikasa. Ta se je minulo nedeljo uvrsti le malo za Malasom, saj je pobral 24,93 odstotka glasov, s tem pa dobil vlogo jezička na tehtnici.

A Lilikas je tako Malasu kot tudi Anastasiadesu obrnil hrbet, svoje privržence pa pozval, naj danes oddajo protestni glas.

Zmagovalec volitev, naj bo to Anastasiades ali Malas, se bo moral soočiti z bremenom hude finančne krize v državi. Njegova prva naloga bo dokončanje pogajanj s t. i. trojko, predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potem ko je Ciper junija lani EU zaprosil za finančno pomoč.

Medtem ko so dogovor o obsegu in načinu fiskalnega prilagajanja na pogajanjih že dosegli, se ne morejo dogovoriti o morebitni privatizaciji državnih podjetij in stroških za dokapitalizacijo bank. Dogovor o pomoči - Ciper naj bi potreboval okoli 17 milijard evrov - je pričakovati šele v drugi polovici marca.

Poleg tega se od novega predsednika pričakuje nadaljevanje zastalih pogovorov o ponovni združitvi otoka, ki potekajo v okviru Združenih narodov. Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.

Načrt ZN za ponovno združitev otoka je turški del sprejel leta 2004, ni pa dobil podpore na referendumu v grškem delu otoka. V EU je tako leta 2004 vstopil le grški del Cipra. Sever Cipra, ki se imenuje Turška republika severni Ciper, pa priznava samo Ankara.

Prav pomanjkanje napredka pri vprašanju razdelitve Cipra je trenutni predsednik Demetris Hristofias označil kot pomemben razlog za svojo odločitev, da se ne poteguje za vnovičen mandat.