Ciprski finančni minister Michalis Sarris je danes zatrdil, da Ciprčani, ki imajo na svojih bančnih računih manj kot sto tisoč evrov, ne bodo izgubili ničesar. Pri tistih, ki imajo na računih večjo vsoto, pa bi lahko okoli 40 odstotkov denarja pretvorili v bančne delnice, je Sarris dodal za BBC.

»Glede natančnega odstotka se še nismo odločili, vendar bo kar občuten,« je povedal. Končna številka bo sicer odvisna od odločitve vlade, kako bo varovala pokojnine.

Sarris je tudi potrdil, da bodo vse banke na Cipru ostale zaprte do četrtka, takrat pa bodo določili tudi omejitev višine denarnih zneskov, ki jih bodo ljudje lahko dvignili potem, ko se banke spet odprejo.

Odstop prvega moža Bank of Cyprus

Nad načrti ni bil nikakor navdušen prvi mož Bank of Cyprus Andreas Artemi, ki je po neuradnih informacijah ciprskega državnega radia RIK danes protestno odstopil. Menda se ni strinjal s prisilno zaplembo dela denarnih vlog.

O odstopu Artemisa poroča tudi Reuters. Novico naj bi jim prenesel vir iz banke. »Danes zjutraj je poslal odstopno izjavo, ki ga bodo nadzorniki pregledali danes popoldne, je za Reuters povedal vir, ki želi ostati neimenovan.

Študentje na ulicah

Svoje nestrinjanje z rešilnim načrtom pa je izrazilo tudi več sto ciprskih študentov, ki so se danes v protestnem pohodu podali proti predsedniški palači v Nikoziji. Pohod so organizirali prek spletnega družbenega omrežja Facebook.

»Trojka ven iz Cipra,« piše na transparentih, ki jih nosijo besni študenti. »Roke stran od Cipra,« vpije okoli 1500 udeležencev pohoda. Ko so se sprehodili mimo stavbe ministrstva za delo, jih je sicer toplo pozdravilo več javnih uslužbencev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Banke ostajajo zaprte

Kot so sporočili v centralni banki, želijo na ta način zagotoviti »gladko delovanje celotnega bančnega sistema«. Najmanj do četrtka bo ostala zaprta tudi ciprska borza. Kot so danes sporočili iz borze, so se za ta korak odločili, da bi zagotovili »ustrezno delovanje borze in zaščitili vlagatelje«, poroča ciprska tiskovna agencija CNA.

V Bruslju je bil v ponedeljek zgodaj zjutraj sprejet dogovor o finančni pomoči Cipru v višini desetih milijard evrov. Dogovor predvideva zaprtje banke Laiki, njeni nezavarovani depoziti nad 100.000 evri pa bodo zamrznjeni. V okviru konverzije depozitov za lastniški delež se jih bo porabilo za poravnavo dolgov banke Laiki in dokapitalizacijo Bank of Cyprus. Veliki varčevalci pri slednji naj bi bili zaradi enkratne davčne dajatve ob okoli 30 odstotkov depozitov.

Predsednik ciprskega parlamenta nad sumljive bančne transakcije

V tednih in dneh pred zaprtjem ciprskih bank za čas sklepanja dogovora o rešilnem paketu je na otoku prišlo do nenavadno visokih nakazil denarja v tujino in dvigov gotovine. Predsednik ciprskega parlamenta Ginakis Omiru je sedaj po neuradnih informacijah zahteval seznam spornih transakcij.

Omiru želi preveriti, ali so ljudje, ki so bili blizu krogov odločanja v ciprski centralni banki in predsedniški palači ter so vedeli za načrtovano zaprtje bank, svoj denar preusmerili v tujino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Šef evroskupine popravil svojo izjavo

Vodja evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, čigar izjava, da naj bi se ciprski model v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah, je v ponedeljek sprožila razburjenje na trgih, je zvečer zagotovil, da je ciprski primer poseben.

»Ciper je poseben primer, vključuje posebne izzive, ki so terjali reševalne ukrepe, za katere smo se dogovorili,« je zvečer v kratkem sporočilu zapisal Dijsselbloem, poročajo tuje tiskovne agencije. Dodal je, da »programe makroekonomske prilagoditve pripravljajo glede na razmere v posamezni državi, pri čemer se ne uporablja noben model«.

Pred tem je šef evroskupine v pogovoru za časnik Financial Times in tiskovno agencijo Reuters namignil, da bi se utegnil ciprski model v prihodnje uporabljati tudi za druge države v območju evra. Dejal je, da bi morale večje breme reševanja držav z evrom namesto davkoplačevalcev prevzeti banke. »Jemanje bremen finančnemu sektorju in njihovo prelaganje na ramena javnosti ni dobro,« je dejal.

Na vprašanje novinarjev, kaj takšna sprememba politike pomeni za države, kot sta Malta in Luksemburg, ki imajo velike finančne sektorje glede na celotno gospodarstvo, je Dijsselbloem dejal: »To pomeni: ukrepajte, preden zaidete v težave. Okrepite banke, uredite bilance in se zavedajte, da če banka zaide v težave, odgovor ne bo več avtomatično: prišli bomo in rešili vaše probleme.«

FT omenja tudi Slovenijo

FT pri tem Slovenije ne omenja, medtem ko je Reuters Slovenijo omenil v vprašanju, namreč, kaj bi sprememba politike pomenila za države z velikim bančnim sektorjem, kot sta Malta in Luksemburg, oziroma tiste s težavami v bančnem sistemu, kot je Slovenija.

Londonski FT Dijsselbloema sicer označi za »nizozemskega moralista, ki pošilja ostro sporočilo« in je novinec v reševalni politiki območja evra. Dodaja, da bo moral agrarni ekonomist, ki je postal laburistični politik, kolege v Italiji, Španiji in Franciji še prepričati, da morajo vlagatelji deliti breme, je pa njegov pristop »glasba za ušesa severnoevropskih vlad«.

Izjave šefa evroskupine so v ponedeljek sprožile pretres na borzah ter občuten padec vrednosti evra.

Kritičen tudi Coeure

Do izjav je bil danes kritičen tudi član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Benoit Coeure, ki je dejal, da je Dijsselbloem s svojimi komentarji storil napako. »Ciper ni model za preostanek območja evra, saj so razmere tam dosegle raven, ki ni primerljiva z nobeno drugo državo,« je dejal Coeure, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

AFP ob tem navaja tri države, v katerih je skupna bilančna vsota bank glede na bruto domači proizvod večja kot na Cipru. Na Cipru je leta 2011 vsota presegla 700 odstotkov BDP, na Malti in Irskem 800 odstotkov, medtem ko v Luksemburgu znaša celo 2500 odstotkov. Povprečje za območje evra je sicer 360 odstotkov BDP, v Sloveniji pa je bilančna vsota bank po podatkih Banke Slovenije 135 odstotkov BDP.