Tusk je v video povezavi izpostavil, da so se dogovorili o treh stvareh: pozvali so k nujni vzpostavitvi naložbenega sklada, obnovili zavezo k pospešitvi strukturnih reform in nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev zdravih javnih financ. »Te tri stvari skupaj sestavljajo našo strategijo za pospešitev gospodarskega okrevanja,« je poudaril.
Poleg tega je vrh doslej potrdil delovni načrt za prihodnje mesece: energetsko unijo, digitalno strategijo, trgovinski sporazum z ZDA, izboljšanje upravljanja v gospodarski in denarni uniji ter okrepitev boja proti izogibanju davkom, je še povedal Tusk po koncu prve dela današnjega zasedanja v Bruslju.
Jasen akcijski načrt
Ključno je, da naložbeni projekt, ki ga je predlagala Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, zaživi, saj bo dvignil duh Evrope, kot tudi v Sloveniji ugotavljamo, da moramo dvigniti razvojni duh, je menil Cerar.
Naložbeno ofenzivo je po njegovih besedah treba zastaviti realistično, da bo dejansko prinesla razvoj gospodarstva in prebudila zasebne investicije, kar bo prispevalo h gospodarski rasti, zaposlovanju in na sploh k zagonu, ki ga Evropa potrebuje.
Cerar bo v razpravi na vrhu izpostavil, da ta načrt ne sme nadomestiti obstoječih evropskih sredstev, na primer kohezijskih, temveč jih dopolniti, ter da je treba pripraviti zelo jasen akcijski načrt. »Če se ta projekt ponesreči, bi bilo to zelo usodno,« je opozoril.
21 milijard evrov obstoječih javnih sredstev
Junckerjev naložbeni načrt temelji na treh stebrih: evropskem skladu za strateške naložbe, naboru dobro pripravljenih, ekonomsko vzdržnih in verodostojnih projektov ter izboljšanju regulacijskega okolja za olajšanje investicij.
V naložbenem skladu naj bi bilo 21 milijard evrov obstoječih javnih sredstev - 16 milijard evrov iz evropskega proračuna in pet milijard evrov iz Evropske investicijske banke (EIB). Komisija in Evropski parlament pozivata, naj vanj prispevajo tudi članice.
Za odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija prispevala v ta sklad, je po Cerarjevih besedah še prezgodaj, saj bo ta ideja dozorela šele v prihodnjih mesecih. Najprej želijo članice počakati na zakonodajni predlog komisije, ki se pričakuje januarja.
Razbremenitev administrativnih ovir
Slovenski premier je ob tem opozoril, da bo treba članice motivirati k prispevkom v sklad ter da bo na sploh treba motivirati tudi zasebne vlagatelje, pri čemer je tako v Sloveniji kot na evropski ravni treba poskrbeti za primerno pravno in poslovno okolje.
Izpostavil je razbremenitev administrativnih ovir ter poudaril, da je ključno ustvarjanje predvidljivosti in varnosti s konsolidacijo javnih financ in politično stabilnostjo, kar je naloga celotne slovenske politike.
V povezavi z Rusijo je Cerar menil, da vrh ne bo dal kakšnih posebno novih odgovorov. Osebno se zavzema, da je treba nadaljevati pritisk na Rusijo, da preneha kršiti mednarodno pravo, obenem pa doseči čim večje soglasje o tem, kako voditi dialog s Kremljem.
Premier sicer v prihodnje napoveduje bolj poglobljene razprave o tej tematiki, ki je po njegovih besedah dejansko zelo pereča in ima na določenih področjih tudi dramatične ekonomske posledice.