Cameron je napovedal, da bo spoštoval odločitev spodnjega doma britanskega parlamenta, ki je pozno sinoči z 285 proti 272 glasovom zavrnil osnutek resolucije o posredovanju proti Siriji zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja 21. avgusta v predmestju Damaska. "Moramo poslušati, kar reče parlament. To je demokracija," je poudaril premier v pogovoru za televizije, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Ocenil, da se mu zaradi glasovanja ni treba opravičevati Obami
Je pa napovedal nadaljevanje boja za oster odgovor na napad s kemičnim orožjem, ki ga je po njegovem - upoštevajoč vse dokaze - že mogoče nedvomno pripisati režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Cameron je ocenil še, da se mu zaradi glasovanja ni treba opravičevati ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Kot je poudaril, je želel sodelovati z najmočnejšo in najpomembnejšo britansko zaveznico, ki je Veliko Britanijo prosila za pomoč, a je hkrati želel delovati drugače kot prejšnji premieri in se posvetovati s parlamentom. "Mislim, da bodo ameriški ljudje in predsednik Obama to razumeli," je dodal.
Prvi primer od leta 1782, da britanska vlada ni prejela podpore parlamenta za vojaško posredovanje
Medtem analitiki ugotavljajo, da je Cameron v četrtek v parlamentu prejel hud udarec, celo najhujšega v treh letih njegovega mandata. Poslanci, ki jih je Cameron predčasno poklical s poletnih počitnic, so zavrnili že tako zvodeneli predlog resolucije, ki je bil delno usklajen z zahtevami opozicijskih laburistov.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi bil to celo prvi primer od leta 1782, da britanska vlada ni prejela podpore parlamenta za vojaško posredovanje.
Za Camerona je situacija še toliko bolj neprijetna, ker naj bi prav on pritiskal na Obamo, naj se izvede akcija proti Siriji. Sedaj pa je ameriški predsednik ostal brez svoje najtesnejše zaveznice.
EU ostaja zadržana v odzivih na vprašanja, povezana z možnostjo vojaškega posredovanja Zahoda v Siriji
V EU so se danes na odločitev spodnjega doma britanskega parlamenta, ki je zavrnil osnutek sicer nezavezujoče resolucije o vojaški akciji proti Siriji zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja, odzvali z besedami, da jo "jemljejo na znanje" in da "notranjih razprav v članici unije ne komentirajo".
Tudi sicer EU ostaja zadržana v odzivih na vprašanja, povezana z možnostjo vojaškega posredovanja Zahoda v Siriji.
Na vprašanje, ali je za vojaški napad po mnenju EU potrebna resolucija Varnostnega sveta ZN, so v Bruslju tudi danes zgolj spomnili na izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton po ponedeljkovem srečanju z estonskim zunanjim ministrom Urmasom Paetom.
