Kot je ponoči sporočil Compaore, bo oblast v državi predal po izteku 12-mesečnega mandata v četrtek oblikovane prehodne vlade. To pomeni, da zaenkrat ostaja na oblasti, vendarle pa je očitno opustil načrte, da s pomočjo ustavnih sprememb podaljša svoje 27-letno vladanje.
Izredne razmere odpravili, v državi novi protesti
Obenem je Compaore še sporočil, da odpravlja izredne razmere, ki jih je razglasil v četrtek, potem ko so jezni protestniki med drugim zasedli in požgali poslopje parlamenta in državne televizije.
Tudi danes se je na protestih, predvsem v prestolnici Ouagadougou, zbralo več deset tisoč ljudi in znova zahtevalo odstop Compaoreja. Mnogi obenem pozivajo vojsko, naj prevzame vodenje države. Protesti za zdaj potekajo mirno, vojakov pa ni videti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pritiski na javne institucije
Opozicijski voditelj Zephirin Diabre je pred protesti podpornike pozval, naj nadaljujejo s pritiski na javne institucije, in ponovil, da je predpogoj kakršne koli politične tranzicije brezpogojen odstop predsednika.
Dogodki v Burkina Fasu so si sicer od četrtka sledili z izredno naglico. Po izbruhu nasilnih protestov je namreč predsednik najprej razglasil izredne razmere in vojski naročil, naj jih uveljavi.
A temu je sledilo sporočilo načelnika generalštaba, generala Honoreja Traoreja o razpustitvi parlamenta in oblikovanju »prehodnega telesa«, ki bo naslednjih 12 mesecev vodilo državo in povrnilo ustavni red. Obenem je vojska razglasila nočno policijsko uro.
Ni jasno, v rokah koga je oblast
Tuje tiskovne agencije so četrtkove besede Traoreja interpretirale kot najavo, da oblast v Burkina Fasu prevzema vojska. Kot tudi danes piše francoska tiskovna agencija AFP, ni povsem jasno, v rokah koga je trenutno oblast.
Še danes naj bi v nemirno državo prispel posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Zahodno Afriko Mohamed Ibn Chambas, ki bo skušal pomiriti krizo.
Po navedbah opozicije v Burkina Fasu je bilo v protestih v četrtek ubitih okoli 30, ranjenih pa kakih sto ljudi. Protestov se je sicer udeležilo več deset tisoč ljudi. Del vojske se je pridružil protestnikom, del pa jih je skupaj s policisti nastopil proti njim, tudi s solzivcem in orožjem.
Opustošili parlament
Jezni protestniki so med drugim vdrli v parlament v prestolnici Ouagadougou in ga opustošili. V parlamentu je bilo namreč načrtovano odločanje o ustavnih spremembah, s katerimi bi lahko sedanji predsednik na volitvah prihodnje leto znova kandidiral in se potegoval za še en petletni mandat. Glasovanje so nato odpovedali.
63-letni Campaore se je z udarom leta 1987 s 36 leti zavihtel na oblast v državi in tam vztraja vse do danes. Od leta 1991 je bil štirikrat izvoljen za predsednika - dvakrat za sedemletni mandat, dvakrat pa za petletni. Leta 2005 so z ustavo omejili vodenje države na največ dva petletna mandata.
Predsednikovi načrti povzročili hudi jezo
V 17-milijonski državi, kjer je kar 60 odstotkov prebivalcev mlajših od 25 let in so torej izkusili le vladavino enega samega človeka, so predsednikovi načrti povzročili hudi jezo. Državo pesti huda revščina, gospodarstvo stagnira, po indeksu človeškega razvoja je Burkina Faso med 186 državami na 183. mestu.
Mnogi kritiki Compaoreju, njegovi družini in zaveznikom očitajo, da so si nagrabili večino bogastva v državi. Na njegov režim poleg tega letijo očitki, da samovoljno preganja nasprotnike in omejuje svobodo medijev.
