Naložbe v prometnem sektorju so nujne predvsem za vzpostavitev čiste infrastrukture, kot so postaje za hitro električno polnjenje ob avtocestah in v mestnih središčih ter infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin v pristaniščih, je poudarila komisarka v prvi razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za promet po prevzemu položaja.
Izpostavila je tudi potrebo po naložbah v mobilnost v mestih, kjer je največ prometa in s tem izpustov ogljikovega dioksida, ter za prilagoditev evropskega prometnega sistema izzivom 21. stoletja, tako da bo čim bolje služil uporabnikom - državljanom in podjetjem.
Ključna dobra priprava projektov, ne denar
Eden glavnih izzivov pri uresničevanju naložbenega načrta po njenih navedbah ne bo denar, temveč dobra priprava projektov. V Christophersenovem poročilu, ki ga bodo predstavili v sredo na zasedanju prometnih ministrov EU, so po komisarkinih besedah opredelili projekte na evropskih koridorjih v programu TEN-T, ki so primerni za financiranje v sklopu naložbenega načrta.
Med temi projekti so po navedbah Bulčeve baltska železnica med Varšavo in Tallinnom, cestni in železniški dostop do pristanišča v Barceloni, nadgradnja kielskega kanala, razvoj pristanišč v Dublinu in Valletti, bruseljski načrt za urbano mobilnost, nova metro povezavo v predmestju Pariza in elektromobilna infrastruktura na Češkem.
Poleg denarja in projektov je komisarka izpostavila tudi tretji steber naložbenega načrta - izboljšanje regulacije. Med prioritetami na prometnem področju je komisarka naštela četrti železniški sveženj, projekt enotnega evropskega neba in pobudo modri pas, ki so po njenih besedah še posebej pomembne pri privabljanju vlagateljev.
Glavna skrb bodo potniki
Promet omogoča rast, ki jo Evropa potrebuje, da ne bo postala "stara gospa v gugalniku, ki čaka, da ji nekdo prinese njen čaj", je še izpostavila komisarka in spomnila, da bodo prednostne naloge na prometnem področju podrobno opredelili v delovnem načrtu komisije za prihodnje leto, ki ga bodo predstavili sredi decembra.
Njena glavna skrb bodo potniki, je še poudarila ter napovedala redne obiske v članicah, da se bo na lastne oči prepričala o konkretnih učinkih odločitev, sprejetih v Bruslju. Člane odbora je pozvala, naj se ji pridružijo na teh obiskih.
Parlamentarce je sicer zanimalo predvsem njeno stališče o spornih nemških načrtih za cestninjenje. Nemčija naj bi uvedla tak sistem cestnin, da naj bi za Nemce, ki bi kupili vinjeto, znižala davek na avtomobile. Načrti so tarča kritik, da bodo diskriminirali tujce, ki se vozijo po nemških avtocestah.
Brez opredelitve do nemških načrtov, dokler ne bodo uradni
A komisarka je vztrajala pri tem, da se do načrtov ne more opredeliti, dokler ne bodo uradni. Do takrat poudarja, da komisija podpira načelo onesnaževalec plača in nediskriminacijo ter da se bo pred kakršnokoli odločitvijo posvetovala s pravniki. Povedala je tudi, da razmišljajo o uvedbi evrovinjete za avtomobile, saj je izkušnja z evrovinjeto za tovornjake pozitivna.
Člani odbora so v razpravi opozorili na paleto prometnih vprašanj, na primer na problem socialnega dumpinga in na konkurenčnost evropskega letalstva, pozvali k razkritju vseh načrtovanih projektov v sklopu naložbenega načrta ter komisarki izrazili hvaležnost, ker vnaša novo dinamiko na področje prometa.