Poleg zavezujočega cilja za zmanjšanje izpustov komisija predlaga tudi, naj članice do leta 2030 delež obnovljivih virov energije povečajo na 27 odstotkov, pri čemer pa lahko same opredelijo nacionalne cilje. Novega cilja za energetsko učinkovitost za zdaj ni predlagala.
Prva dva cilja zavezujoča, tretji ne
To je nadgradnja prvega energetsko-podnebnega svežnja, ki je začel veljati leta 2009 in določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov. Prva dva cilja sta zavezujoča, tretji pa ne. Do konca leta 2012 je EU izpuste ogljikovega dioksida znižala za 18 odstotkov.
Okoljevarstvene organizacije sicer s predlogi niso zadovoljne. V Greenpeaceu želijo, da članice unije izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 znižajo za 55 odstotkov, da delež obnovljivih virov povečajo na 45 odstotkov in da energetsko učinkovitost izboljšajo za 40 odstotkov, ter da so vsi trije cilji zavezujoči.
V Focusu razočarani nad neambicioznim predlogom
Razočarani so tudi v slovenskem društvu za sonaraven razvoj Focus, kjer predlog ocenjujejo za neambiciozen. »Predlog Evropske komisije ni skladen s priporočili znanstvene skupnosti, niti z analizami Komisije, ki ugotavljajo, da hitro podnebno ukrepanje prinaša večkratne koristi«, danes objavljeno Belo knjigo komentira Barbara Kvac iz društva. »Če želi spoštovati svojo mednarodno obljubo, mora EU sprejeti ambiciozne in zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij, obnovljive vire energije in energetske prihranke. Na žalost predlogu takšna ambicioznost manjka,« opozarja.
O predlogih bo razpravljal vrh EU 20. in 21. marca. Kompromis, ki ga bodo na koncu dosegle članice unije, bo pogajalsko stališče unije za mednarodno podnebno konferenco decembra 2015 v Parizu.
