Predlog novih pravil spreminja direktivo o jedrski varnosti iz leta 2009. Gre za nove varnostne cilje za vso EU, ki naj bi občutno znižali tveganja ter zaščitili ljudi in okolje.
Glavna novost so obvezni evropski pregledi, ki bi jih članice medsebojno izvajale vsakih šest let. Skupaj bi določile eno ali več tem in metodologijo za preglede, ki bi jih opravile mednarodne skupine in pripravile priporočila. Če jih članice ne bi spoštovale, bi se lahko Evropska komisija odločila za nadzorni obisk. V skrajnem primeru pa bi lahko proti kršiteljici sprožila postopek zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje.
Druga pomembna novost so obvezni nacionalni pregledi. Vsaka jedrska elektrarna naj opravi občasni varnostni pregled najmanj vsakih deset let in poseben varnostni pregled, kadar se preučuje možnost podaljšanja življenjske dobe, predlaga komisija.
Poleg tega Bruselj predlaga, naj se vse nove jedrske elektrarne projektirajo tako, da se zagotovi, da poškodba reaktorske sredice nima posledic zunaj obrata, ter naj članice zagotovijo, da ne bo radioaktivnih izpustov v okolje.
Državljani bi lahko odločali o izgradnjah novih elektrarn
Za izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na izredne razmere na lokaciji objekta pa predlaga tudi, naj ima vsaka jedrska elektrarna center za odzivanje v izrednih razmerah, zaščiten pred radioaktivnostjo in potresom ali poplavam, ter naj izvaja stroge smernice za ravnanje v primeru nesreč.
Nacionalni regulatorji in upravljavci obratov bi morali po predlogu komisije pripraviti in objaviti strategijo, v kateri bi opredelili način obveščanja javnosti v primeru nesreče pa tudi v obdobju običajnega delovanja obrata.
Državljani pa naj imajo možnost sodelovati v procesu odločanja pri izdaji dovoljenja za novo jedrsko elektrarno, še predlaga komisija.
Nova pravila naj bi tudi zagotovila neodvisnost nacionalnih regulatorjev pri sprejemanju odločitev, tako da politični, gospodarski ali družbeni interesi ne bi mogli prevladati nad varnostnimi cilji. Nacionalni regulatorji morajo zato dobiti dovolj sredstev in strokovnega osebja, da bodo lahko učinkovito delovali.
Z uvedbo sistema rednih evropskih medsebojnih strokovnih pregledov, povečanjem preglednosti v povezavi z jedrsko varnostjo in okrepitvijo pooblastil nacionalnih regulatorjev je današnji predlog usmerjen v stalno izboljševanje jedrske varnosti po vsej EU, poudarjajo v komisiji.
"Države članice se morajo same odločiti, ali želijo proizvajati jedrsko energijo. Dejstvo pa je, da v Evropi že zdaj deluje 132 jedrskih reaktorjev. Naloga komisije je zagotoviti, da bo prav v vseh varnost prednostna naloga," je poudaril evropski komisar za energijo Günther Oettinger.
Predlog pripravljen na podlagi stresnih testov
Današnji predlog je komisija pripravila na podlagi stresnih testov evropskih nukleark. Glavno sporočilo ob predstavitvi končnih rezultatov teh testov oktobra lani je bilo: varnost nukleark v EU je zadovoljiva, nobene ni treba takoj zapreti, a skoraj povsod se priporočajo izboljšave.
Nuklearna elektrarna Krško se je na stresnih testih odrezala dobro, a kot ostale nuklearke so jo ocenjevalci opozorili na nekatera varnostna vprašanja.
EU je dobila z izvedbo stresnih testov prvič celovit pregled varnosti v vseh 132 delujočih jedrskih reaktorjih v 14 članicah - Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji.
Komisar Oettinger je tedaj tudi izpostavil, da je pomembno vedeti, kje so standardi slabši od tistih, ki jih priporoča Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), in opozoril, da precej nukleark od katastrofe v Černobilu leta 1986 še ni izpolnilo vseh mednarodnih standardov.
V okviru stresnih testov se je preverjala varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.
