"Uspeli smo. Komisija je sprejela moj predlog," je poudarila evropska komisarka za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding, ki je poskušala komisarske kolege o predlogu zaman prepričati že oktobra. Tedaj naj je ne bi podprla niti ena od preostalih osmih komisark, temveč le nekaj moških kolegov in šef Jose Manuel Barroso.
V komisiji poudarjajo, da je predlog korak naprej k razbitju steklenega stropa, ki nadarjenim ženskam še vedno preprečuje, da bi zasedle vodilne položaje v največjih evropskih družbah.
Predlog naj bi veljal za 5000 podjetji
Trenutno je 85 odstotkov neizvršnih in 91 odstotkov izvršnih članov upravnih odborov moških, žensk pa je 15 odstotkov oziroma nekaj manj kot devet odstotkov. Poleg tega EU od leta 2003 beleži večanje števila žensk v upravah le za 0,6-odstotne točke letno.
Predlog komisije naj bi veljal za okoli 5000 podjetij, ki kotirajo na borzi ter imajo več kot 250 zaposlenih in njihov letni promet presega 50 milijonov evrov. Za javna podjetja komisija predlaga, naj 40-odstotno žensko kvoto dosežejo do leta 2018.
Če podjetje novih pravil ne bi spoštovalo, bi ga po predlogu komisije doletela kazen. Članice unije bodo morale določiti ustrezne kazni za družbe, ki bi direktivo kršile.
Brez samoregulacijskih ukrepov
Enotna evropska pravila so po navedbah komisije nujna, ker so nacionalna preveč razdrobljena. Enajst članic - Belgija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Danska, Finska, Grčija, Avstrija in Slovenija - je že uvedlo pravne instrumente za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v upravnih odborih. Enajst pa nima ne samoregulacijskih ukrepov ne zakonodaje na tem področju.
Med članicami so tudi velike razlike v številkah. Medtem ko na Finskem ženske predstavljajo 27 odstotkov vseh članov upravnih odborov v največjih družbah, v Latviji pa 26 odstotkov, je njihov delež na Malti le triodstoten, na Cipru pa štiriodstoten.
Predlagana direktiva o ženskih kvotah je sicer začasni ukrep, ki bo prenehal veljati leta 2028.
Za spremembe nujna podpora
Predlog je skupaj z Redingovo predstavilo še pet njenih kolegov: komisar za industrijo Antonio Tajani, komisar za konkurenco Joaquin Almunia, komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier ter komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor.
Redingova potrebuje za sprejetje direktive podporo Evropskega parlamenta, na katero lahko računa, in med članicami unije, kjer pa se zna zatakniti, saj je devet članic - Velika Britanija, Nizozemska, Bolgarija, Češka, Madžarska, Malta, Litva, Latvija in Estonija - že pred predstavitvijo predloga v skupnem pismu poudarilo, da so zavezujoče kvote zanje nesprejemljive.
Na predlog Redingove se je takoj odzvala evropska poslanka Mojca Kleva (S&D/SD), ki je poudarila, da je "zelo dobrodošel, saj končno prinaša konkreten napredek, ki je v naši družbi še kako potreben". Izpostavila je tudi, da številne študije kažejo gospodarske koristi, ki jih prinašajo ženske v upravah podjetij. "Ženske so neizkoriščen potencial za tako potrebno spodbujanje gospodarstva," je sklenila.
