Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble prihaja na zasedanje z upanjem, da bo mogoče najti rešitve o vseh odprtih vprašanjih, a izključuje možnost odpisa dolga, češ da iz pravnih razlogov ni mogoče istočasno odobriti posojil in odpisati dolga. Temu naj bi nasprotovale tudi druge članice območja evra.
Možnost, da bi Grčiji tudi javni upniki odpisali del dolga, potem ko so ji zasebni upniki že odpisali za približno 107 milijard evrov dolga, se omenja vse glasneje.
Nemška časnika Spiegel in Welt am Sonntag sta v nedeljo pisala o tem, da je bil minuli teden v Parizu tajni sestanek glavnih igralcev v grški drami, ki so razpravljali o delnem odpisu dolga leta 2015, s katerim bi se ta do leta 2020 znižal na 70 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Minister Šušteršič je v povezavi s tem pojasnil, da je doslej veliko držav poudarjalo, da odpis dolga nikakor ne pride v poštev. "Za zdaj uradno takšnega predloga še ni bilo na mizi, razen s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF)," je še povedal.
Na vprašanje, ali sploh obstaja alternativa odpisu dolga, pa je Šušteršič odgovoril, da se je doslej zdelo, da bi lahko morda vzdržnost grškega dolga zagotovili tudi brez odpisa, s prestrukturiranjem, zniževanjem stroškov zadolževanja, ki pa ne pomeni odpisa glavnice. Vendar pa je po njegovih besedah treba počakati na to, kakšno stališče bo danes zavzel IMF.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob prihodu poudaril, da je ključno sprejeti vsaj odločitev o sprostitvi naslednjega obroka posojil v okviru že dogovorjene pomoči, ki znaša 31,5 milijarde evrov. "Grčija je storila vse, kar je morala. Sedaj sta na vrsti evroskupina in IMF," je pozval.
Atene že od pomladi čakajo na ta obrok posojila. Sprva je trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, ki bdi nad izpolnjevanjem pogojev za pomoč, posojila zadržala, ker Grčija ni opravila domače naloge.
Sedaj pa ocenjuje, da je ukrepanje Aten zadovoljivo, a tranš še ni sprostila, ker se želi prej dogovoriti o tem, kako zagotoviti dodatno financiranje Grčije - z dveletnim podaljšanjem roka za znižanje primanjkljaja država potrebuje še 33 milijard evrov - in kaj storiti z njenim neukročenim javnim dolgom, ki ga ne bo znižala pod 120 odstotkov BDP do leta 2020, kot je dogovorjeno.
Šef evroskupine Jean-Claude Juncker se zavzema za podaljšanje tega roka na leto 2022, medtem ko prva dama IMF Christine Lagarde vztraja pri letu 2020. IMF naj bi bil sedaj po neuradnih navedbah pripravljen pristati na kompromis, da se dolg do leta 2020 zniža na 124 odstotkov BDP.
Podlaga za današnjo razpravo je dogovor, ki so ga finančni ministri držav v območju evra dosegli v soboto na telefonski konferenci. Strinjali naj bi se, da bodo znižali obrestne mere na že odobrena posojila Grčiji, a višine znižane obrestne mere še niso določili. Prav tako naj bi se dogovorili, da se bodo ECB in centralne banke v območju evra odpovedale delu dobička, ki ga imajo od grških državnih obveznic, ter da bo začasni krizni mehanizem EFSF na sekundarnem trgu odkupil del grškega dolga.
Slovenija je po navedbah nemškega tednika Spiegla nasprotovala zniževanju obresti in podaljšanju ročnosti. Šušteršič je v odzivu na to danes pojasnil, da bi imela Slovenija problem, če bi bi bile pri zniževanju obresti prevelike razlike med državami, a na koncu je bil sprejet kompromis, da bodo iz zniževanja obresti izvzete samo tiste države, ki so v programu pomoči, kar je za Slovenijo sprejemljivo. Ročnost pa po njegovih besedah ni bila problem.
Francoski finančni minister Pierre Moscovici je ob prihodu dejal, da je dogovor v bistvu dorečen. "Če bodo vsi razumni, lahko to storimo, in to razmeroma hitro," je dodal.
Lagardova je bila bolj zadržana. "Poskušali si bomo prizadevati za verodostojno rešitev ... to je pomembno," je dejala.
Juncker pa je ob prihodu novinarjem le zaželel lep dan.
