"Na srečanju odbora je bila sprejeta odločitev, da hrvaška vina, ki so jih pridelali pred 1. julijem 2013 in niso v skladu s pravili EU, ker denimo etikete ne vsebujejo vseh potrebnih informacij, lahko prodajajo na trgu, ker jih štejemo kot obstoječe zaloge," je izjavil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo Roger Waite za hrvaško tiskovno agencijo Hina.
Hrvaška stran je na torkovem srečanju predstavila nacionalni program za vina med letoma 2014 in 2018. Program je bil sprejet, uveljavili ga bodo sredi oktobra letos.
Hina poudarja, da na srečanju niso govorili o problemih hrvaških vinarjev, ki ne morejo več uporabljati imen zaščitenih označb porekla vina za njihova teran in prošek.
Hrvaški medij so sicer napovedovali, da bo v Bruslju v torek tekla beseda tudi o uporabi imena teran za vina iz hrvaške Istre, ki jih delajo iz grozdja teran, kot tudi zaradi proška.
Vinarji z območja hrvaške Istre so nezadovoljni, ker so morali s 1. julijem izbrisati ime teran s svojih steklenic, če bi jih želeli prodajati v državah EU.
Na nelojalno konkurenco Hrvaške so spomladi opozorili kraški proizvajalci terana z geografsko označbo, zaradi česar so morali njihovi hrvaški kolegi sredi aprila umakniti svoj teran s polic slovenskih trgovin.
Podobno se obeta tudi dalmatinskemu prošku zaradi podobnosti z zaščitenim imenom prosecco v Italiji.
Hrvaški vinarji so napovedali, da bodo s pravnimi sredstvi skušali zrušiti slovensko zaščito terana kot tradicionalnega imena za vino. Poudarjajo, da slovensko vino teran s Krasa temelji na grozdju vrste refošk in ne na sorti teran, kot je to na Hrvaškem, ter da pravni red EU določa, da označba vina ne more biti enaka imenu vrste grozdja.
