Komisar za obdavčenje in carinsko unijo, revizijo in boj proti goljufijam je tako pozval k dejanski odpravi načela bančne tajnosti, piše avstrijska tiskovna agencija APA. Ob tem je poudaril, da bi avtomatska izmenjava bančnih podatkov veljala le za državljane EU zunaj Avstrije, medtem ko lahko Avstrija za svoje državljane ohrani izročilo bančne tajnosti.

"A Avstrijci bi se lahko vendarle vprašali, zakaj njihova država dovoljuje, da imajo lahko na primer Nemci in Francozi v Avstriji bančne račune, ne da bi jih prijavili oblastem v domačih državah. Namen je preprost. Z izmenjavo informacij o računih omogočimo drugim državam, da poberejo davke, ki jim pripadajo," je pojasnil Šemeta.

V ozadju komisarjevih ostrih besed je namera Avstrije, da pod pritiskom Washingtona z ZDA podpiše sporazum o sodelovanju na davčnem področju, v okviru katerega bi se severna slovenska soseda zavezala k posredovanju informacij o bančnih računih ameriških državljanov davčnim oblastem onkraj luže.

Evropska komisija pričakuje enakovredno obravnavo tudi za članice EU. Če bi Avstrija avtomatsko izmenjavo podatkov zagotovila le ZDA, ne pa tudi članicam EU, bi bila to po Šemetovih besedah kršitev evropske zakonodaje. To bi v končni fazi pripeljalo tudi do tožbe s strani Bruslja.

Iz podobnih razlogov je Šemeta nedavno opozoril tudi Švico, Bruselj pa je Bernu določil šestmesečni rok za izboljšanje davčnih praks, v nasprotnem primeru bo država pristala na črnem seznamu nekooperativnih davčnih jurisdikcij.

Avstrija vsaj za zdaj ne popušča. Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je nedavno pojasnila, da ne vidi veliko možnosti za spremembo stališč. Zatrdila je, da se je Avstrija v svojih sporazumih s Švico in Liechtensteinom odločila za načelo pavšalne obdavčitve imetnikov računov v teh državah. To je po njenem mnenju bolj učinkovito.

Prav tako bi odprava bančne tajnosti s strani Avstrije po ministričinih besedah Švico in še nekatere žepne evropske državice zunaj sedemindvajseterice postavila v ekskluzivni položaj davčnih oaz, od česar pa EU ne bi imela ničesar.

Glede pogovorov z ZDA pa je priznala, da Washington igra na karto moči, a da si bo prizadevala za uravnotežene pogovore, saj ni znana po tem, da bi se z lahkoto upognila pred močnejšim.