Dvanajstdnevno zasedanje je vnovič razkrilo velike razlike v stališčih držav. Bogate namreč zagovarjajo predvsem zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, medtem ko revnejše države poudarjajo potrebo po pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.
Še en kamen spotike pa je drugi del pogajanj, ki govori o krepitvi ukrepov proti podnebnim spremembam že pred letom 2020.
Marca so strokovnjaki ZN opozorili, da bo od dejanj v prihodnjih nekaj letih odvisno, ali bo cilj omejitve globalnega segrevanja za največ dve stopinji Celzija dosežen z lahkoto ali pa z velikimi gospodarskimi mukami in človeškimi žrtvami.
Ključne dele akcijskega načrta, tako za obdobje pred letom 2020 kot tudi po njem, naj bi predstavili na srečanju v Limi decembra letos, še prej pa bo septembra v New Yorku poseben vrh na to temo, ki ga bo gostil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.
Končni cilj podnebnih pogajanj je celovit dogovor, ki naj bi ga dosegli na podnebnem vrhu v Parizu prihodnje leto, v veljavo pa bi stopil leta 2020, še navaja AFP.
