Železnica je v lasti rudarskega magnata Valeja in je povezava med največjim rudnikom železove rude na svetu, Crahasom, in pristaniščem na severni obali blizu Sao Luisa. Po tej železniški poti vsako leto transportirajo več kot 100 milijonov ton rude. To je že drugič ta teden, da so vlake v amazonski regiji Alton Alegre do Pindare zaustavili protestniki iz okoliških vasi in plemen, ki so na tirih zažigali les in zahtevali boljši transport, izobrazbo, varnost in zdravstveni sistem. Prejšnji teden so železnico blokirali kar dva dni. V začetku tega tedna pa so prebivalci vasi blizu Sao Luisa, v zvezdni državi Maranhao, tudi v znak protesta zaustavili železniški promet. Zahtevajo, da Vale ukrepa v njihovem imenu in se za njih pogaja z oblastmi.
Kraja zemljišč, nelegalna sečnja in miniranje pogosti vzroki sporov
Zaradi protestov že od prejšnjega tedna ne vozi potniški vlak, ki na dan med mestoma Parauapebas in Sao Luis prevozi okoli 1500 potnikov. Toda čeprav ima Vale sodni nalog, da protestnike lahko kadarkoli nažene, se je odločil, da tega ne bo storil, je drugo največje rudarsko podjetje na svetu zapisalo v izjavi za javnost. Vale se je s protesti Indijancev, ki živijo v tamkajšnji regiji, soočal že v preteklosti, saj je načrtoval, da bo železnico še povečal in naj bi bila dolga kar 892 kilometrov. Kljub sodnim procesom in ostrim kritikam pa je druga železniška linija do obale že v izgradnji. V Amazoniji so na splošno kraja zemljišč, nelegalna sečnja in miniranje pogosti vzroki sporov.
Hidroelektrarna bi lahko ogrozila preživetje tamkajšnjih staroselcev
Demonstracije so se začele mesec dni po tem, ko je nekaj tisoč Brazilcev zavzelo ulice po večjih mestih v državi, k temu pa jih je spodbudila zahteva po boljših javnih storitvah, korupcija in stroški organiziranja svetovnega nogometnega prvenstva leta 2014. Glavna tarča večine protestov in sporov v Braziliji pa je v zadnjem času izgradnja hidroelektrarne Belo Monte v Amazonskem pragozdu, ki bi ogrozila preživetje tamkajšnjih staroselcev. V juniju se je predsednica države Rousseffova v glavnem mestu Brasilia sestala s 144 staroselci iz plemena Munduruku, da bi poiskali skupno rešitev glede nadaljevanja gradnje tretje največje hidroelektrarne na svetu. Do sedaj so bili protesti in sodna prizadevanja za preprečitev izgradnje neuspešni.
Toda vlada bi z delom čim prej rada nadaljevala zaradi izjemno velikega povpraševanja po električni energiji. To pa pomeni za okoli 15.000 staroselcev grožnjo, da ostanejo brez vode. Kritiki pravijo, da bo kontroverzni projekt povzročil nepopravljivo družbeno, kulturno in okoljsko škodo.