Zahtevana smrtna kazen za preživelega bostonskega bombnega napadalca bo svojevrsten preizkus ameriškega pravosodja. Ameriški pravosodni minister Eric Holder je namreč odločil, da bodo tožilci proti 20-letnemu Džoharju Carnajevu zahtevali najstrožjo kazen, čeprav so v zvezni državi Massachusetts to ukinili že pred tremi desetletji. Ker gre pri terorističnem napadu za kaznivo dejanje, ki sodi pod zvezno jurisdikcijo, bo Carnajev obtožen v skladu z zveznim zakonom o smrtni kazni, ki so ga v ZDA po krajši prekinitvi znova uveljavili leta 1988, vendar bodo o tem odločali porotniki iz okolja, kjer večina prebivalcev nasprotuje smrtni kazni.
Sama izbira porote, ki se bo zaradi odločitve pravosodnega ministrstva, da tožilci vztrajajo pri smrtni kazni, predvidoma zavlekla, bo morala zagotoviti, da v njej sedijo ljudje, ki ji načelno ne nasprotujejo. Soočila se bo tudi z eno najbolj prepoznavnih odvetnic v primerih zagroženih smrtnih kazni Judy Clarke. Ta je pred smrtno kaznijo rešila pošiljatelja pisemskih bomb Teda Kaczynskega, pa tudi Erica Roberta Rudolpha, ki je leta 1996 nastavil bombo v olimpijskem parku v Atlanti in napadal klinike za splave. Prav v primeru Kaczynskega je zvezno tožilstvo po dogovoru z obtožencem umaknilo zahtevo po smrtni kazni, kar je bilo precej neobičajno, saj tovrstnega dogovarjanja zvezna zakonodaja ne predvideva. Tega ne gre pričakovati pri Carnajevu, saj za zdaj nima nobenega namena, da bi priznal krivdo in se za dejanje, ki sta ga z ubitim starejšim bratom storila na lanskem bostonskem maratonu, pokesal. Njegova usoda zna biti podobna tisti, ki je doletela domačega bombaša Timothyja McVeigha, ki so ga usmrtili leta 2001, potem ko je leta 1995 v terorističnem napadu na zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju ubil 168 ljudi.
Pomislekov o krivdi ni
Zveznim tožilcem je prepovedano, da bi z grožnjo smrtne kazni pripravili obdolžence k priznanju krivde in s tem k dogovoru k milejši kazni, se pa za to možnost prostovoljno odloči več obdolžencev, da se izognejo sojenju z zagroženo skrajno kaznijo. Kar polovica primerov, v katerih zvezna zakonodaja predvideva smrtno kazen, se konča z umikom tovrstne zahteve tožilcev, ker se pogodijo z obtožencem za dosmrtno ali drugo ostro kazen. Carnajev pa vztraja, da ni storil nobenega zločina, čeprav ga bremenijo številni dokazi, resda povezani z njegovim starejšim bratom Tamerlanom, ki je bil ubit v policijski raciji po napadu na bostonskem maratonu.
Pravosodni minister Holder sodi med tiste, ki dvomijo o primernosti smrtne kazni, saj sistem ni popoln in lahko prizadene tudi nedolžne. V primeru bostonskega napadalca teh pomislekov očitno nima. Tudi tožilka Carmen Ortiz je v obtožnici navedla, da Džohar Carnajev ne kaže nobenega obžalovanja za svoja dejanja, smrtno kazen pa je med drugim predlagala zaradi smrti policista in osemletnega fanta po bombnem napadu, za katerega ugotavlja, da je bil skrbno načrtovan in premišljen. Njuno dejanje je za ameriške tožilce še posebej obsojanja vredno, ker sta v ZDA dobila zatočišče in državljanstvo ter uživala v svobodi. Carnajevi, po rodu Čečeni, so prišli v ZDA iz Rusije. de, agencije
