Včeraj so s spominsko svečanostjo v Bostonu (Massachusetts), ki se je je udeležil tudi ameriški podpredsednik Joe Biden, obeležili prvo obletnico terorističnega bombnega napada. Trije ljudje so umrli, več kot 260 pa je bilo ranjenih, ko sta 15. aprila lani eksplodirali bombi na cilju bostonskega maratona. To je bil prvi večji teroristični napad radikalnih islamistov v ZDA po 11. septembru 2001. Kljub temu naj bi bilo na letošnjem tradicionalnem bostonskem maratonu, ki bo letos potekal 21. aprila, rekordnih 36.000 udeležencev.
Neuspela amerikanizacija
Pred enim letom se je atentatorjema, 26-letnemu Tamerlanu in 19-letnemu Džoharju Carnajevu, sprva uspelo pritajiti. A za njima, kot za glavnima osumljencema, je policija dva dni pozneje razpisala tiralico in v strelskem obračunu v bostonskem predmestju 18. aprila so policisti Tamerlana ubili, ranjeni Džohar je ušel, a so ga dan pozneje ujeli. Kot naj bi pozneje v zaporu priznal Džohar, sta načrtovala tudi napad na Times Squaru v New Yorku.
Tamerlan se je rodil leta 1986 na severnem Kavkazu v Dagestanu, ki je še danes del Rusije, njegov brat Džohar pa leta 1993 v Kirgiziji. V ZDA je leta 2002 njuna družina zaprosila za politični azil, ker naj bi se oče zaradi svojega čečenskega rodu bal preganjanja. Ko sta se starša leta 2009 vrnila v Rusijo, kjer se naj ne bi več čutila ogrožena, sta sinova ostala v ZDA. Tamerlan se je ukvarjal z boksom in se kmalu po odhodu staršev priključil radikalnemu islamizmu, Džohar pa je postal študent na eni od univerz v Masschusettsu in 11. septembra 2012, torej sedem mesecev pred bostonskim napadom, dobil ameriško državljanstvo.
Bratov Carnajev vsekakor ni poslala Al Kaida, ampak sta se med bivanjem v ZDA sama od sebe radikalizirala in postala terorista, zlasti to velja za Tamerlana. To je na neki način hud udarec za predstavo, ki so si jo Američani ustvarili o sebi. Njihova država torej vendarle ni tako uspešna pri vključevanju tujcev iz različnih kultur v svojo družbo in državo. Za brata čečensko-avarskega rodu se je zdelo, da sta uresničevala ameriške sanje, v resnici pa sta pripravljala ponovitev ameriške more iz 11. septembra 2001. Poleg tega sta zatajili FBI in Cia, saj so njune uslužbence ruski kolegi že leta 2011 obvestili, da ima Tamerlan stike z islamističnimi teroristi. In čeprav je bil naslednje leto več mesecev v Čečeniji in Dagestanu, kjer je močno džihadistično gibanje, mu nato po vrnitvi v ZDA niso onemogočili, da ne bi doma v Masschusettsu po navodilih Al Kaide izdelal bomb, ki jih je z bratom uporabil v Bostonu. Džohar zdaj v zveznem zaporu, slabih sto kilometrov od Bostona, povsem ločen od drugih zapornikov čaka na sojenje, ki naj bi se začelo novembra.
Tožilec zahteva smrtno kazen, ki so jo sicer v Massachusettsu odpravili, vendar naj bi mladeniču sodili pa zveznih zakonih. Ker pa bodo porotniki ljudje iz Massachusettsa, bi jo lahko odnesel z dosmrtno ječo. Ima kar pet odvetnikov, ki poskušajo dokazati, da je bil za bostonskim terorističnim napadom v resnici njegov brat. Džohar med vrstniki ni nikoli veljal za vernega muslimana, vendar je na twitterju malo pred in po napadih v Bostonu objavil sporočila, v katerih kaže, da zavrača zahodno družbo.
Tožilci zatrjujejo, da ni pokazal znakov kesanja. »Kmalu po aretaciji je priznal, da je tudi sam v sveti vojni, in izrazil upanje, da bodo njegova dejanja spodbudila druge k nasilnemu džihadu,« so ameriške oblasti sporočile avgusta lani.
V zaporu ima zelo omejene stike z zunanjim svetom, tako zaradi morebitnih šifriranih sporočil tudi nima dostopa do televizije, radia in časopisov. V pismih staršem v Dagestan je sicer zapisal, da je »vse v redu« in da je riž s piščancem. V zadnjem letu pa je dobil vsaj že tisoč pisem, v katerih ga Američani prepričujejo, naj se spreobrne v krščanstvo. mš