Na prvem javnem zasedanju komisije nemškega parlamenta, ki preiskuje prisluškovanje in nadzor komunikacij, ki ga je na ozemlju nemške države izvajala ameriška tajna služba NSA, je ustavni pravnik Matthias Bäcker izrazil pomislek tudi nad delovanjem nemške tajne službe BND.
Če BND uporablja podatke, ki jih posreduje ameriška tajna služba, je to protiustavno, in če sama v tujini dela to, kar dela tudi ameriška tajna služba – to je mogoče domnevati – je tudi to skregano z ustavo. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi drugi ustavni pravniki, med drugim nekdanji predsednik ustavnega sodišča Hans Jürgen Papier in nekdanji ustavni sodnik Wolfgang Hoffman Riem.
Država je dolžna zaščititi tajnost komunikacije državljanov
Bäcker, profesor javnega prava na Univerzi v Mannheimu, je že prejšnji teden opozoril, da dejavnost nemške tajne službe nima ustrezne pravne podlage in da lahko po mili vojni zbira, hrani in ocenjuje podatke. Če torej BND sme vse, kar smejo tudi druge tuje tajne službe, potem to za pravno državo ni ravno razveseljivo stanje, je poslancem bundestaga sporočil Bäcker ter v skupni ekspertizi treh strokovnjakov opozoril na dolžnost nemške države, da svoje državljane bolje zaščiti pred prisluškovanjem in nadzorom tajnih služb.
Tako Bäcker kot Hoffman sta opozorila na zakon, ki ščiti zasebnost telekomunikacije in prepoveduje nepooblaščeno prisluškovanje in poseganje v komunikacijske tokove zasebnikov. Hkrati so pravniki nemško državo spomnili na to, da je dolžna vzpostaviti takšno komunikacijsko strukturo, ki je varna pred vdorom tajnih služb in ščiti temeljne pravice nemških državljanov. Tuje tajne službe nimajo nikakršne pravice vdirati v to komunikacijsko strukturo in nemške oblasti bi jim morale to prepovedati.
Pravni strokovnjaki so zato predlagali vrsto zakonskih sprememb. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Papier je predlagal zaostritev ustrezne zakonodaje tako, da bi kazenski zakonik omogočil lažji pregon kazenskih dejanj, ki so jih nad nemškimi državljani zagrešili v tujini. Pri tem naj bi se zakonodaja bolj osredotočila na svojo zaščitno vlogo in manj upoštevala kraj, kjer se je kazensko dejanje zgodilo.
Hoffmann Riem se je hkrati zavzel za to, da bi popravili že veljavne sporazume o izmenjavi podatkov z Združenimi državami Amerike, gre predvsem za sporazum Swift o izmenjavi podatkov o plačilnih tokovih in direktivo evropske komisije Safe Harbour, ki omogoča prenos določenih podatkov v ZDA. Hkrati nekdanji ustavni sodnik zahteva, da se določila o zaščiti podatkov vnesejo kot pogoj v pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike, in meni, da bi bilo pri računalništvu v oblaku treba poskrbeti za to, da velike količine podatkov ne bodo pristale v oblakih v tujini, temveč se je zavzel za evropski oblak.
Nemci ne vedo, kako vohunijo Američani
Poslanci v preiskovalni komisiji nemškega parlamenta so ob predstavitvi tega strokovnega mnenja poudarili, da mora zakonodajalec na tem področju nujno nekaj ukreniti. Šef poslanske skupine zelenih Konstantin von Notz je nemški vladi očital, da ne izpolnjuje zaščitne dolžnosti, ki ji jo nalaga zakon.
Preiskovalno komisijo so v nemškem parlamentu ustanovili z namero, da bi preiskala in pojasnila, kaj je ameriška tajna služba NSA počela na nemških tleh. Pred letom dni so namreč po zaslugi odkritij nekdanjega sodelavca tajne službe NSA Edwarda Snowdna Nemci izvedeli, da so Američani obsežno nadzorovali njihove telekomunikacije. Cilj ameriške špijonaže so bili tudi številni nemški politiki, med drugimi kanclerka Angela Merkel in njen predhodnik Gerhard Schröder.
Šef nemškega urada za zaščito ustavne ureditve je pred nekaj dnevi pojasnil, da še ne vedo, kako je Američanom uspelo prisluškovati mobilnemu telefonu kanclerke, obstaja pa pet možnih scenarijev. Na osnovi podatkov Edwarda Snowdna vedo, da pri NSA o Merklovi obstaja več kot 300 zapisov.