Skoraj dve desetletji je bil premier majhnega Luksemburga

Juncker je bil skoraj dve desetletji premier majhnega Luksemburga in je nadzoroval rast te danes druge največje finančne industrije na svetu, po velikosti takoj za ZDA, ki je postala davčno središče za najmanj 340 glavnih multinacionalk ter investicijskih skladov s skupaj skoraj tremi bilijoni evrov neto premoženja.

Delno po zaslugi bančne tajnosti po zgledu Švice in deloma po zaslugi s strani vlade blagoslovljenih shem za izogibanje plačevanju davkov je Luksemburg uspel privabiti toliko kapitala, da so njegovi prebivalci danes za Katarci drugi najbogatejši na svetu.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je minuli teden javnosti razkril, kako se več sto multinacionalk že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu in si na ta način znižuje davke na dobičke, zaslužene v drugih državah. Efektivna davčna stopnja je bila zanje celo zgolj 0.25-odstotna, države, kjer dejansko služijo denar, pa niso dobile ničesar.

Juncker bi "evropskemu projektu najbolje služil tako, da bi odstopil"

"Lahko bi rekli, da je Juncker naredil svojo državo bogato, tako da je jemal iz žepov drugih držav, vključno s tistimi iz Evropske unije, ki jim naj bi v skladu s svojim mandatom sedaj služil," so v nedeljskem uredniškem komentarju zapisali pri Bloombergu in dodali, da bi Juncker "evropskemu projektu najbolje služil tako, da bi odstopil".

Kot spominjajo, je Juncker v očitnem konfliktu interesov - je na čelu komisije, ki preiskuje davčne prakse, ki jih je on sam nadziral. Glede na to da imajo države članice pri obdavčevanju podjetij precej proste roke, utegne komisija zelo verjetno ugotoviti, da Luksemburg ni kršil pravil EU in Juncker ni storil ničesar nezakonitega. "A z Junckerjem na čelu te komisije vsaka takšna razbremenilna odločitev ne bo imela zaupanja javnosti."

Vračanje zaupanja v EU, ki se le s težavo izvija iz krize in v očeh ljudi velja za elitistično, vsiljivo in nesposobno, je ključnega pomena, izpostavljajo Bloombergovi uredniki. In "tem prizadevanjem nikakor ne pomaga, da jih nadzira človek, ki je v svoji karieri sklepal dogovore v ozadju ter obenem gradil in vodil mednarodno davčno oazo na račun drugih evropskih držav".