"Nikoli mi ni nihče ponudil denarja, da bi vplival na katero koli zadevo, za katero sem bil pristojen ... Za to tudi ni nobenega dokaza," je poudaril bivši komisar za zdravje in zaščito potrošnikov danes na novinarski konferenci v Bruslju.

Ob tem je izpostavil, da želi oprati svoje ime, in napovedal, da bo odločitev predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa o njegovem odstopu spodbijal na sodišču. "To je zelo resna odločitev, ki bo škodovala moji prihodnosti in prihodnosti moje družine," je pojasnil.

O tem, ali bo pravico iskal na sodišču na Malti, v Belgiji, Luksemburgu ali Strasbourgu, se bo bivši komisar še posvetoval z odvetniki.

Barroso je Dallija minuli torek pozval k odstopu, potem ko je evropski urad za boj proti goljufijam Olaf ugotovil, da je komisar vedel za poskuse pridobivanja finančnih koristi v zameno za njegov vpliv na tobačno zakonodajo, pa ni storil ničesar.

A Dallijev odstop je sprožil več vprašanj, kot je ponudil odgovorov.

Sam Dalli Olafove ugotovitve odločno zavrača. Trdi, da ni vedel ničesar o stikih med malteškim podjetnikom in podjetjem Swedish Match, kar mu sicer očita Olaf. "Do te minute še nisem bil obveščen o podlagi, na kateri je Olaf prišel do teh ugotovitev," vztraja.

Maltežan v nasprotju z izjavami komisije vztraja tudi pri tem, da ga je Barroso prisil v odstop in da ni imel nobene izbire, saj lahko šef komisije odstavi katerega koli člana ekipe. "Odidi ali pa te bomo vrgli ven," je svojo alternativo ponazoril Dalli.

Bivši komisar je danes v Bruslju tudi pojasnil, da je na sestanku, na katerem sta z Barrosom govorila o odstopu, prosil za 24 ur časa, da se posvetuje z odvetniki, pa mu je predsednik komisije odvrnil: "Dam ti 30 minut."

Barroso na drugi strani v pismu Dalliju, ki ga je danes objavila komisija, pravi, da se je Maltežan "nedvoumno izrekel za takojšenj odstop", kar zadostuje, saj ni potrebno, da je ta podan pisno.

Šef komisije nekdanjemu članu ekipe piše še, da "ne razume" njegovih "številnih pritožb in obtožb", da je komisija njegov primer obravnavala neustrezno. Ob tem je Barroso Maltežana spomnil, da je imel številne priložnosti, da pojasni svoja stališča.

Predsednik komisije tudi zatrjuje, da bo komisija nadaljevala proces sprejemanja tobačne direktive, medtem ko Dalli trdi, da bo ta z zamudami zagotovo razvodenela ali pa bo celo preložena v naslednji mandat komisije, kar pomeni, da jo bo treba napisati na novo.

Dalli tako trdi, da je žrtev spletk tobačne industrije. Tobačna direktiva, s katero je želela komisija zmanjšati privlačnost tobačnih izdelkov, namreč v bližnji prihodnosti ne bo ugledala belega dne, kar bo tobačni industriji le koristilo, pojasnjuje.

Ob tem Dalli, ki mu očitajo, da se je neformalno sestajal s tobačnimi lobisti, pa tega ni prijavil, tudi zatrjuje, da tobačna industrija v zadnjih mesecih ni lobirala le pri njem, ampak v celotni komisiji.

V torek bo Evropski parlament zaradi afere Dalli za zaprtimi vrati zaslišal generalnega direktorja Olafa Giovannija Kesslerja, 13. novembra pa je predvideno zaslišanje Dallijevega naslednika na komisarskem položaju, malteškega zunanjega ministra Tonia Borga.

Dallijev odstop nima presedana. Zelo verjetno je, da ga je Barroso zahteval, da bi se izognil ponovitvi afere iz leta 1999, ko je morala zaradi korupcijskega škandala, v katerega je bila vpletena komisarka Edith Cresson, odstopiti celotna komisija pod vodstvom Jacquesa Santerja.