Rezultati spletnega referenduma, ki se je končal v petek, kažejo, da si Benečani želijo lastno republiko. Izid referenduma je sicer pravno neobvezujoč, toda pobudniki in podporniki referenduma so že napovedali, da bodo sprožili vse potrebne postopke, da bi se Benečija lahko odcepila od Italije in postala samostojna republika.
Po navedbah organizatorjev se je spletnega referenduma, ki je potekal kar šest dni, udeležilo 73 odstotkov od okoli 3,4 milijona volilnih upravičencev. Kar 89 odstotkov tistih, ki so oddali svoj glas, se želi odcepiti od Italije. Glede vprašanj, ali želijo tudi izstopiti iz zveze Nato in Evropske unije, so bili volilci drugačnega mnenja. V zvezi Nato si še naprej želi ostati 51 odstotkov volilcev, za Evropsko unijo jih je glasovalo 64 odstotkov.
Kritiki spletnega referenduma poudarjajo, da je nemogoče preveriti identiteto tistih, ki so glasovali, saj se je bilo za glasovanje treba le registrirati. Na osnovi tega je registrirani prejel posebno kodo, s katero je glasoval. Novinarji italijanske televizije RAI so dokazali, da je zloraba precej lahko izvedljiva, kar nekaj se jim je uspelo prijaviti pod lažnimi imenom.
Referendum verjetno neustaven
Referendum je organizirala nadstrankarska pobuda Plebiscito.eu, odcepitvene težnje Benečije pa podpira tudi predsednik dežele Luca Zaia iz populistične nacionalistične stranke Lega Nord. Zaia je pred razglasitvijo izidov dejal, da v primeru pozitivnega izida pravno neobvezujočega spletnega referenduma upa, da bo mogoče izvesti tudi formalni referendum, ki bi služil kot osnova za odcepitev. Regionalna vlada izid referenduma namreč pojmuje kot spodbudo za politično ofenzivo, predlog zakona o referendumu naj bi zatem, ko ga bo potrdil regionalni svet, poslali tudi v parlament v Rim. Tam bodo po vsej verjetnosti presodili, da predlog ni skladen z ustavo, domneva Zaia in napoveduje, da bodo izkoristili vse možnosti pritožb.
Benečija brez centa javnega dolga
Glavni trn v peti Benečanov je predvsem denar, ki ga morajo prispevati v skupno blagajno. Zaia je na tiskovni konferenci v sredo dejal, da se v italijanski prestolnici vedejo, kot da bi še vedno obstajalo cesarstvo in je Rim v njegovem vrhu, Benečija pa le predmestje tega cesarstva. Ljudje v Benečiji Rimu služijo le kot davkoplačevalci, je dejal Zaia in poudaril, da je več kot polovica Italije na robu stečaja, Benečija pa ni zadolžena niti za en cent. Regionalna vlada zato poudarja, da Benečija v skupni proračun vplača 21 milijard evrov več na leto, kot jih iz skupne blagajne prejme. Zvezni vladi Benečani očitajo tudi neučinkovitost v boju proti korupciji in gospodarski krizi.
Zagovorniki neodvisnosti se prek twitterja že nekaj dni prerekajo s kritiki iz drugih predelov Italije, ki referendum označujejo za »popolno norost«. Beneški odcepitveni referendum namreč ni prvi na bogatem severu države, res pa je, da so ostali minili ob precej manjši pozornosti javnosti. Tokratnega je iz globalne anonimnosti potisnil predvsem istočasni referendum na Krimu, saj so se nekateri ruski mediji pri utemeljevanju slednjega sklicevali ravno na Benečane. vau
